Ker gredo stare stvari hitro v pozabo, se v Ladrah trudimo kar največ stvari prenesti na mlajši rod. Zato smo v soboto 14.10. 2017, v sklopu Študijskega krožka PRC Tolmin „Klepeti na vasi“, organizirali pohod na Ušje.

Pohod je bil namenjen otrokom, staršem in ostalim domačinom. Vodil nas je domačin Izidor Koren, po domače Dori Boštjanu. Med potjo smo slišali veliko zanimivih stvari. Izvedeli smo izvorni nastanek imen nekaterih krajev pod Ladrskim vrhom, mimo katerih smo hodili: Pod Lazam, Na Goricah, Uohaje, Zagradc, Beli ples, Uognjenca, Ušje.

Ko so se možje vračali iz gozda, so v kraju Uohaje zavriskali „uohuhuu“, da so jih gospodinje v vasi slišale in takoj podkurile pod kotlom, da se je „južna“ hitro pogrela. Morda pa se ta kraj tako imenuje zato, ker so tu možje že zavohali kaj se v vasi kuha... Tu se je enkrat na leto kuril kres, saj je od tu lep razgled. Videli smo kje so „t duje babe“ plesale. Našli smo tudi „jamo“, kjer so spale in „lopoč“ kjer so se umivale. Tam voda nikoli ne presahne, le da se danes tam kopajo samo še divje živali. Ogledali smo si kraj, kjer so domačini žgali apno. Pogledali smo še ohranjen t.i. „drat“, po novem zip-line. Po njem so domačini spuščali v vas seno in drva. V Matičkavem seniku je še vedno spravljeno seno. Na vratih smo videli napis, da je bila zadnja košnja opravljena leta 1984 in 1985. Na vrhu sena pa na gospodarja še vedno čakajo grablje in vile...  Na Ušju je še več ladrskih senikov, ki jih je zob časa že načel.

Ko smo se vračali smo šli mimo lepo ohranjenega vojaškega zakopa. Na plošči se še da razbrati številko stotnije, ki se je tu borila. Vstopili smo tudi v kaverno, ki je ob poti.

Prijetno utrujeni in zadovoljni smo pohod zaključili pri koritu na sredi vasi Ladra.

Zdenka Brešan

Foto: Arhiv Zdenke Brešan