Bogastvo pisane besede prinaša ena največjih vrednosti v življenja ljudi in Posočje se zagotovo ponaša z lepo  bero knjižnih del, ki beležijo njegovo kulturno, zgodovinsko in etnološko, občasno tudi politično preteklost. Odslej je bogatejše še za knjigo ROJAKI, ki je nastala izpod peresa treh avtrjev, domačina Zdravka Likarja in dveh zamejskih ustvarjalcev Giorgia Banchiga in Ezia Gosgnacha.

Bogatejše toliko bolj, ker se delo dotika področja, o katerem domačini, zlasti mlajši rodovi, pravzaprav ne vedo veliko, področja zamejstva, čezmejnega sodelovanja, pristnih odnosov, ki jih nikoli ni zares uničila meja, in potenciala, ki ga ima področje, ki ga naseljuje slovensko prebivalstvo v Posočju in za državno mejo v Italiji. Delo je toliko več vredno, ker so avtorji v pisno besedo pretočili svoje bogate izkušnje s terena. Ne gre torej za teoretičen ali iz druge roke prenesen opis dogajanja, marveč povečini popis osebnih izkušenj in stanja na terenu, zapis srečanj, dogodkov, projektov, skupne kulturne dediščine in narečne besede.

Nič čudnega, da se je že na predstavitvi v Kobariškem muzeju zbralo veiko število ljudi z obeh strani državne meje, med njimi tudi kobariški župan Marko Matajurc, ponovno pa je bilo slišati poziv in sporočilo tudi državi, naj ne pozabi na Slovence na drugi strani meje, ki se trudijo in gojijo slovensko besedo. V času, ko v Evropi in svetu umirajo narodne vrednoste, pripadnost narodu in se briše nacionalna identiteta, je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da tisti na drugi strani meje, pa najsi bo to na slovenski ali italijanski, govorijo isti jezik, imajo enake težave in se trudijo za enake stvari, sta na predstavitvi poudarila avtorja Zdravko Likar in Giorgio Banchig.