Srečanja sta se udeležila kar dva ministra, in sicer minister za kulturo Dejan Prešiček in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Jožef Česnik. Delovnega posveta županov in predstavnikov raznih institucij z obeh strani meje se je udeležil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, na posvetu pa so predstavili aktualni razpis na čezmejnem programu sodelovanja Slovenija-Italija, na delavnici pa so skušali oblikovati tudi nekatere projektne predloge za krepitev čezmejnega sodelovanja. Župan Občine Tolmin, ki je bila letos gostiteljica srečanja, Uroš Brežan, vidi med skupnimi stičnimi točkami povezovanja v obmejnem prostorudolino Idrije, območje Kolovrata, Matajurja in Kanina. Z načrtovanim projektom bi reševali demografsko problematiko, vzpostavljali mrežo javnih prevozov, čezmejnih pohodniških in kolesarskih poti.
Občina Bovec ima z evropskimi projekti,ki jih je uspešno izpeljala tudi kot vodilni partner, veliko izkušenj, zato je župan Občine Bovec Valter Mlekuž opozoril, da časa ni veliko:
»Iz izkušenj vem, da bi morali biti za uspešno kandidaturo projekti pripravljeni že včeraj. Mi pri čezmejnem projektu sistematičnega razvoja območja Kaninskega pogorja, ki zajema tako gradnjo novih žičniških naprav na slovenski strani Kanina kot tudi vzporedne razvojne podprojekte, z vodstvom FJK izjemno dobro sodelujemo že sedaj. Tako predsednik FJK Massimiliano Fedriga in podpredsednik Deželnega sveta Stefano Mazzolini kot tudi vsi župani Občin, ki mejijo na Občino Bovec, naš projekt nadvse podpirajo. Želim si, da bomo tudi s strani države Slovenije deležni prave podpore, saj imamo vse Občine na obeh straneh Kanina idejne zasnove že izdelane. Projekt, o katerem govorimo danes, pa za ta namen ni primeren, saj ne zagotavlja dovolj denarja. Bomo pa pri njem z veseljem sodelovali, saj gre pri tem predlogu predvsem za čezmejno povezovanje, ki ga naša Občina uspešno nadgrajuje že vrsto let.«
Po izvajanju župana Občine Tipana Alana Cecuttija, ki je opozoril na izseljevanje iz tamkajšnjih krajev in posledično izumiranje posameznih vasi, je Mlekuž dodal, da to ni le problem beneških vasi, temveč tudi Bovškega. Povedal je, da Občina Bovec z lastnim sofinanciranjem umetno ohranja pri življenju osnovno šolo v Soči, saj bi jo morali po standardih države že kdaj zapreti, prav tako je več let ohranjala tudi tamkajšnji vrtec.
»Če bi ukinili še šolo, bi se odseljevanje zagotovo še povečalo, kar pa, žal, zaradi birokratskih pravil na državni ravni nikogar zares ne zanima. Tudi dogovori s TNP niso obrodili sadov in je ostalo zgolj pri obljubah. Pri gradnji enega izmed mostov postavljajo pogoje, da bi za nadstandard v TNP namenili tudi denar, pa za zdaj ni govora. Torej moramo tudi na tem področju skupno premakniti zadeve v pravo smer,« je še poudaril Mlekuž.
Osrednjo prireditev v Kinogledališču Tolmin so oblikovali kulturni ustvarjalci s Tolminskega in iz Benečije. Najprej je vse pozdravil gostitelj, župan Občine Tolmin Uroš Brežan, nato je problematiko onstran meje predstavil župan Občine Tipana Alan Cecutti.
Slavnostni govornik, minister za kulturo Dejan Prešiček, je v svojem nagovoru obsodil vsakršno nestrpnost, pohvalil pa čezmejno povezovanje in prijateljevanje:
“Naša naloga je, da najdemo perspektivo, da pomagamo, da se bo ta del Slovenije in Italije razvil in omogočal mladim, da bodo lahko ostali v teh krajih, predvsem pa, da bodo lahko v skupnem sožitju gojili svoj jezik in kulturo. Zavzemal se bom za to, da bomo pomagali ohranjati slovenski jezik in kulturo na obeh straneh meje. Vsem želim v novem letu čim več miru, predvsem pa strpnosti in da ne bi popustili silam, ki gradijo nov svet na sovraštvu, strahu in drugih čustvih, ki smo jih že preživeli in jih danes ne potrebujemo,” je med drugim poudaril minister Prešiček.
Letošnje Gujonovo priznanjeje iz rok tolminskega župana Uroša Brežana prejelo Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič. Kot so zapisali v obrazložitvi, si je KD Rečan Aldo Klodič to prestižno priznanje prislužilo za 50-letno neutrudno delovanje na območju Rečanske doline in celotne Benečije. Med pomembnejše dejavnosti društva sodi predvsem izvedba festivala »Senjam beneške piesmi«, ki združuje predvsem mladino, ki na festivalu vsako leto predstavi nove skladbe v nadiškem, terskem in rezijanskem narečju. Društvo je bilo aktivno tudi na gledališkem in glasbenem področju ter pri organizaciji različnih tečajev, konferenc in družabnih dogodkov. Leta 1978 so pripravili dokument za Konferenco o etnično-jezikovnih skupinah Videmske pokrajine, v katerem so predstavili in zahtevali priznanje pravic slovenske manjšine, kot to določa ustava, leta 1984 pa so izdali Drugi dokument o zahtevi po globalni zaščiti.
Zapisal: MILAN ŠTULC
Foto: KATARINA RUTAR IPAVEC in MILAN ŠTULC
