Štirideset dni po božiču se v cerkvi spominjamo dogodka, ko sta Jožef in Marija prinesla Jezusa v tempelj. Starček Simeon ga je vzel v naročje in ga razglasil za »luč v razodetje narodom« (prim. Lk 2,32). Analogno temu naj bi bil vsak, ki nosi Kristusovo ime, luč. Gotovo pa so to starši otrokom v družini.
Cel januar so otroci po maši in po verouku barvali svoje sveče, ki so jih v nedeljo po svečnici prižgali pred Marijinim kipom z molitvijo: »Marija, to svečo sem pobarval in prinesel k tebi zato, da boš pri Bogu prosila zame, za mojo mamo in atija, staro mamo in dedija in za ... Naj zgori tebi v čast, ti pa nam izprosi zdravje in da bi se imeli radi.«
Tudi starši so prižgali vsak svojo svečo ter prosili za zdravje, srečo in ljubezen v družini.
Anton Pačnik
