Šolanje se začne s prvo črko, zapisano v šolski zvezek, in konča z uspehom, s pridobitvijo znanja in modrosti.

Pisalo se je leto 1965, ko je devetindvajset mladih nadobudnežev končalo 8. razred Osnovne šole Cirkovce. Naš zadnji razrednik, g. Alojz Knaflc, je bil takrat tudi ravnatelj šole. Naše poti so se razšle, vsak po svoje si je utiral svojo življenjsko pot. Marsikatera je bila drugačna od želja in pričakovanj. Vse prevečkrat si nekaj močno želimo, načrtujemo in v to verjamemo, a se potem vse obrne drugače. Spomin je zabrisal marsikateri obraz. Večina nas živi v bližnji okolici in se tako še srečujemo. Pot je v Dubaj ponesla Anico, v Ljubljano pa Danico, ki sta se nam na srečanju tudi pridružili. V mesecu maju smo se zbrali na župnijskem dvorišču v Cirkovcah. Naš sošolec Janko, ki je župnik v Majšperku, je v naši farni cerkvi daroval sveto mašo za osem že pokojnih sošolcev. Druženje smo nadaljevali v domači Gostilni Kureš. Ob dobri hrani in pijači smo prisluhnili drug drugemu ter izmenjali svoje življenjske izkušnje in doživetja. 

V opomin nam je sošolka Martina prebrala misel patra Gržana, ki je še kako resnična:

»Praznujmo dan, ki nam je dan,

kajti včerajšnji je minil, 

jutrišnji še ni resničen,

današnji pa je priložnost.«

Danica Dolenc