Tekme se je udeležil tudi Jernej Ivanovič iz Starošinc in jo uspešno končal v času 9 ur, 32 minut in 8 sekund. S tem je močno presegel svoj cilj – priti pod deset ur. Rezultat je Jerneja postavil med sedem odstotkov najhitrejših na tekmi in za las se mu je izmuznila uvrstitev na svetovno prvenstvo v svoji kategoriji 30–34 let. A to ostaja cilj za prihodnje tekme.  

Tekma je bila Jernejev šesti Ironman, nanjo pa se je pripravljal celih deset mesecev, kar je pomenilo veliko odrekanj, odsotnosti od družine, znojenja zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali ponoči. Vse to se je na koncu obrestovalo.

Za lažjo predstavo podajam nekaj informacij o njegovih pripravah:

- deset mesecev priprav – približno 330 treningov,

- tedensko povprečno 12 treningov,

- okvir tedenske kvote ur treningov je 12–15 ur,

- najvišja tedenska kvota treninga je bila 21 ur,

- treningi so bili kombinacija zunanji/notranji,

- v tem procesu in s točno zastavljenim ciljem ne pridejo v poštev izgovori, kot so: danes ni treninga zaradi vremena, danes se mi ne ljubi …

Jernej je imel točno zastavljene mikro in makro cikluse treninga in načeloma se od njih ni odmikal, morda jih je bilo potrebno le kdaj prilagoditi, vendar tukaj omembe vrednih odstopanj ne sme biti. Vse je bilo podrejeno njegovemu cilju, končati tekmo pod deset ur (trenažni proces, prehrana, življenje …).

Jernej je po tekmi povedal: »Z rezultatom, kakor tudi s potekom vsega, povezanega s tekmo, sem izredno zadovoljen, seveda pa se vzporedno po analizi pokaže, kje se bi dalo iztisniti še več. Pomembno vlogo pri pripravah in življenju, prilagojenemu tej tekmi, igra podpora partnerice in celotne družine. Sam sem to podporo imel ves čas, zato je bila pot in sama izvedba tekme precej lažja. Na sam štart sem komaj čakal. Ponosen sem, da mi je uspelo doseči cilj. Sedaj se veselim krajšega počitka, potem pa naproti novim ciljem, ki so okvirno že zastavljeni. Cilj v prihodnosti je izboljšati rezultat na raven pod devet ur, kar bo seveda velik izziv. Pri tem me bo vodil moj moto: Nikoli ne obupaj, tudi ko ti je težko ne.«

Jerneja je na tekmi spremljala ožja družina, s prihodom na prizorišče tekme pa ga je brez napovedi presenetila tudi mama, kar mu je dalo dodaten zagon in motivacijo. Sama tekma in prečkanje ciljne črte ima tako za tekmovalca kakor tudi za spremljevalno ekipo izjemen čustveni naboj, ki ga lahko občutiš le, če ga osebno doživiš.

Jernej je hvaležen matičnemu podjetju Seal-mart SLO, ki je v projektu imelo vlogo glavnega in edinega sponzorja.

Čestitke Jerneju, srečno na nadaljnji poti in enkrat v prihodnje: »Aloha!«

Naj dodam še to: Jernej je v tem trenutku v fazi priprav na Ironman tekmo na Filipinih, ki se bo odvijala v začetku junija. Držimo pesti!