Postavitev mize in klopi

V skladu s trajnostnim razvojem postaja sodoben šolski vrt vedno bolj središče šolskega dogajanja.

Najnovejša pridobitev so miza in klopi iz odpadnih lesenih palet. Podarili so nam jih prijazni krajani, ki jih ne potrebujejo več. Mizar Branko Rodošek, ki je tudi oče zavzete mlade vrtnarke, nam je dobrodelno izdelal mize in klopi, za kar smo mu izredno hvaležni. Miza je precej velika in večnamenska. Njena posebnost je, da ima dvižen zgornji del, vanjo pa lahko pospravimo vrtno orodje in druge pripomočke, ki jih nujno potrebujemo pri vrtnarskem krožku. Klopi sta dve, vsaka na vzdolžni strani mize. Tista pri visoki žičnati ograji ima naslonjalo, druga pa ne.

S tem ko šolski vrt načrtno dopolnjujemo, lahko postane tudi učilnica v naravi, kjer učenci pri mizi posedijo, se družijo, pogovarjajo, rišejo, pišejo in tako kvalitetno preživljajo čas med rekreativnimi odmori, v oddelku podaljšanega bivanja, popoldne s starši, ko se odpravijo kolesarit, rolat, rolkat ali igrat nogomet ali košarko.

Otroci obdelujejo vrt in pridelujejo zelenjavo, sadna drevesa in jagodičevje. Zelenjavo in zelišča spoznavajo in okušajo. Ker opazujejo, kako rastlina raste, pridelano tudi radi pojedo. Kot vemo, mnogi otroci zelenjavo pri obrokih odklanjajo. Tukaj pa jih ob vsem tem spontano navajamo na pomen zdravo pridelane zelenjave v naši prehrani, kar je v dolgoročnem pogledu naložba za zdravje, ki je v življenju vsakega človeka najpomembnejše. Otroci so v naravi v neposrednem stiku z zemljo in se učijo, kje nam raste hrana. Pri delu namreč ugotavljam, da mnogi otroci tega kljub podeželskemu okolju ne vedo. Vzrok za to je verjetno današnja moderna potrošniška družba. Z delom na vrtu otroke kličemo v naravo in preprečujemo odtujenost od narave, kar je zelo spodbudno in koristno.

V skladu z ekološko pridelavo odmrle rastline in plevel kompostiramo, rastlinam naredimo zastirko iz sena in slame, kamilice sušimo in rastline semenimo, da imamo svoja naravna semena za pridelovanje v naslednjem letu.

Pohvaliti moram člane vrtnarskega krožka, ki z največjim veseljem delajo na vrtu, prinašajo sadike in semena ter skrbijo, da je vrt najlepše obdelan. Mnogi že sami povedo, kaj je treba storiti. Ker jim zaupam, velikokrat njihove nasvete tudi upoštevam.

Obljubili so, da bodo med počitnicami, ko bodo s starši na igrišču ali pri športnem društvu, pogledali na vrt in tudi kaj postorili. Ker je to njihova zamisel, sem na to kot mentorica zelo ponosna. Mladi vrtnarji tako čutijo odgovornost do narave in do dela, ki jo bodo v življenju še kako potrebovali. To pa je tudi ena od bistvenih lastnosti človeka, ki jo pomagamo v šoli razvijati, to so samostojne in odgovorne osebnosti. Zahvala pa velja tudi njihovim staršem, ki jih pri delu podpirajo.

Marija Jurtela, OŠ Cirkovce