Pričeli smo z Murijevim plesom in navijali za Murijeve nogometaše. Proslavit smo šli k Pedenjpedu, ki smo ga predstavili skozi deklamacije Grafenauerjevih pesmi Pedenjped, Sam in Vrtnar ter s petjem pesmice Korenjak. V gozdu sta nas čakala Rdeča kapica in volk, pri svoji hiški pa Muca Copatarica. Na koncu je tudi Videk dobil svojo čisto novo srajčico in od navdušenja smo zaplesali še Frajerski ples. Na poteh med pravljicami sta se prepletala petje in ples. Sceno smo obogatili z lastnimi izdelki, ki so nastali pri urah likovne umetnosti.

V enem dnevu smo nastopili kar trikrat. Zjutraj smo imeli generalno vajo pred zelo hvaležnim občinstvom, učenci in učenkami od drugega do šestega razreda in njihovimi učiteljicami. Ob dvanajsti uri smo se s predstavo zahvalili našim devetošolcem in devetošolkam, ki so vso šolsko leto bili naši tutorji, naši veliki prijatelji. Z njimi smo se družili ob različnih priložnostih in vlivali so nam veliko samozavesti ter dobre volje, ko smo se z njimi srečevali na šolskih hodnikih. Popoldan pa smo s še eno uprizoritvijo iste predstave izrekli dobrodošlico bodočim prvošolčkom in njihovim staršem. Prav tako so prišli na prireditev naši starši, katerim smo z našim nastopom dokazali, da zmoremo veliko in da uspešno zaključujemo prvi razred. Mi smo uživali in dali vse od sebe.

Suzana Menoni - Planinšek