Zadnja jutra res ni več prihajal, saj devetošolci končajo prej s poukom. Nekega dne pa se je ponovno pripeljal, ne v šolo, smpak posebej k nam. Prišel se je poslovit in nas obdarit. Bile smo res veselo presenečene. Ne toliko zaradi bomboniere in kave, temveč zato, ker se je posebej za nas pripeljal iz Starošinc, ker si je posebej za nas vzel čas, ker mu je bilo mar to narediti ...

Hvala ti, Rok Marčič, da si nam lepšal jutranjo telovadbo. Naj ti tvoja bit, tvoj iskrivi pogled in širok nasmeh odprejo vsa vrata, na katera boš potrkal. Uspešno nadaljnje šolanje in vse dobro v življenju ti želimo oranžne.

Jožica Kosar