Aleksandra Vidovič je tudi vodja likovne sekcije pri DPD Svoboda Kidričevo, vodja likovnega ex tempora – kolonije ter mentorica likovnih delavnic za otroke, mladostnike in odrasle. Za prispevek društvu, bogatitev srečanj, likovnih druženj, predvsem pa ustvarjalnost se ji je zahvalila predsednica društva, ga. Majda Klemenčič Vodušek, ki je poudarila pomen vsestranskega dneva, 21. marca, kot dneva enakonočja, pomladi, dneva poezije, gozdov in Dawnovega sindroma. Njena dela je predstavila ga. Irena Tušek, članica likovne sekcije ter mentorica mnogih kolonij in delavnic. Skladbo na ukulele je zaigrala in zapela Sedmošolka Lili Trop. Pesmi in zgodbe Aleksandre Vidovič, zbrane v zbirki »Sorta: Trdobojčanka«, je recitirala kulturnica in umetnica, ga. Manja Vinko.
Razstava »SanVid22 – Trenutki/Čas zame« je njena deseta samostojna razstava. Nekatera dela so predstavljena prvič. Na tokratni razstavi se je predstavila s slikarskimi deli, ki so nastala v času 2020–2022, med epidemijo koronavirusne bolezni. Akvareli na platnu in papirju manjših, intimnih formatov, so (i)zbrani trenutki svobode, ki tvorijo tri cikle: Drevesa, Energija, Pogledi.
ALEKSANDRA VIDOVIČ se je rodila leta 1980 na Ptuju. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Mariboru pri dr. Marjeti Ciglenečki in akad. slikarju Otu Rimeleju na temo Haloška krajina. Poučuje likovno umetnost na OŠ Kidričevo, v prostem času pa se ukvarja s pohodništvom in fotografijo, z ljubiteljskim slikarstvom, pesništvom ter grafičnim oblikovanjem. S svojimi slikami sodeluje na samostojnih in skupinskih razstavah, ustvarja na likovnih kolonijah in ex temporih. Je vodja likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo. V Kidričevem se je v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo predstavila že leta 2005 s ciklom slik »Haloze«.
Takole avtorica razstave predstavi svoja dela: »Mogočna Donačka gora, ki bdi nad haloškim gričevjem. Valovnice, ki se zgubljajo v daljavo in dvigajo proti nebu. Drevesa, stare jablane, divje češnje ter slive, skrivljene nad strminami, se ovijajo v belino cvetja. Gozdovi zelenijo. Osamljena krajina se prebuja in drhti polna življenja.«
Aleksandra Vidovič



