Predsednica društva, gospa Majda Jurše, nas je najprej pozdravila in nam zaželela lep dvodnevni izlet v upanju, da bomo doživeli to, kar si želimo. Vodička, gospa Alenka Tovornik, pa nas je pozdravila s svojo malo pisano rožico (vsak vodič ima svoj razpoznaven znak, kateremu moramo slediti, da se ne izgubimo). Seznanila nas je s potekom vožnje, z vsebino izleta, postanki za jutranjo kavico …

Ko smo prispeli, smo zagledali veličasten dvorec Schönbrunn (rezidenco Marije Terezije) in veliko božično tržnico, ki se razprostira na dvorišču pred tem baročnim dvorcem. Vsak si je lahko privoščil sladico, čaj ali kuhančka. Po kratkem postanku smo se odpravili v središče mesta, kjer smo si ogledali stari del, nato pa čez sloviti  Hofburg, kateri je dajal streho Habsburžanom 600 let. Videli smo kip Marije Terezije, potem pa smo šli do Kaisergrufta, kjer hranijo posmrtne ostanke članov Habsburške monarhije. Videli smo sobe s krstami (kripte). Pred nami se je pokazala veličastna Dunajska katedrala Sveti Štefan, ki je bila nekaj veličastnega. Stolp te čudovite zgradbe je visok kar 136 metrov. Zahajajoče sonce je oživelo majhne stolpiče in nas obdarilo s čarobnim sijem prazničnega vzdušja.

Prišli smo do hiše Mozarta, katera je včasih nosila ime Figaro Haus. Danes je v tej hiši muzej, ki so ga odprli ob 250-letnici rojstva tega velikana. Kljub kratkemu življenju je rezultat njegovega hitrega tempa skladanja glasbe več kot 800 del. Mozart velja za enega največjih skladateljev v zgodovini zahodne glasbe. Na Dunaju je bila premiera Figarove svadbe leta 1786, nato pa je v Pragi doživela izreden uspeh. V tem letu sta s prijateljem ustvarila tudi skladbo, ki je v Pragi doživela »krstno« uprizoritev – Don Giovani. Ti dve operi se v današnjem času največ izvajata. Njegovo glasbo občudujemo zaradi harmonije in elegance. Zelo priljubljeni sta tudi Figarova svatba in Čarobna piščal.

Videli smo veliko zanimivega, nato pa nam je vodička dala nekaj časa za sprehod po mestu, nakup božičnih spominkov ter za uživanje v soju lučk in vonju prazničnih dobrot. Z Ireno sva hodili po mestu, se izgubljali v množici sprehajalcev, si ogledovali stojnice, kupili nekaj srčkov iz lecta, na katerih so bili z roko napisani različni verzi. Popili sva tudi lonček kuhanega vina, ki je bilo tako okusno, da sva pozabili pogledati na uro in kar malo zamudili na naše zbirno mesto. Ko smo se vsi zbrali, smo krenili proti Bratislavi.

Ob prihodu v Hotel Sorea Regia smo se namestili v sobe in se odpravili na skupno večerjo – seveda zelo dobro in brez glutena.

Naslednje jutro smo si po brezglutenskem zajtrku vzeli čas za jutranjo kavico, nato pa smo se odpravili do Bratislavskega gradu. Grad je simbol mesta, ki stoji na grajskem griču, tik nad starim mestnim jedrom. Sedanjo podobo mu je dala cesarica Marija Terezija. Zaradi požara leta 1881 je bil popolnoma uničen, zdajšnjo čudovito podobo pa je dobil šele leta 2010. Ogled gradu je brezplačen, z njega pa je čudovit pogled na daljno okolico.

Da doživiš najlepši razgled na Bratislavo, pa moraš obiskati »leteči krožnik« oziroma UFO, ki je zgrajen na Novem mostu in je sedmi najvišji stolp na svetu. Da bi privabili čim več turistov in gostov, ponujajo obiskovalcem krasno urejene prostore za razna praznovanja z zelo visokimi cenami uslug, kajti že sama juha v tej restavraciji stane dvanajst evrov.

Odpravili smo se v stari del mesta Bratislave, ki je znan predvsem po nočnem življenju, vendar ni tako. Bratislava namreč ponuja veliko več. Stari del mesta je podoben naši Ljubljani. Ozke ulice so polne zanimivih zgradb, pivnic in restavracij. Tu smo videli Rolandovo fontano, ki je nekaj fantastičnega. Tukaj imajo tudi najcenejše pivo in čudovito azijsko hrano. Videli smo kip Schönen Naci (Lepi Naci) – kip lepo oblečenega mladeniča s klobukom, katerega dviguje v pozdrav mladim dekletom. Velika škoda je, da se Bratislava ne znajde ravno visoko na seznamu priljubljenih evropskih mest, kljub temu, da jo mnogi priporočajo za ogled. Tudi mi smo bili zelo zadovoljni s tem, kar smo si uspeli pogledati (da bi si jo lahko ogledali podrobneje, bi potrebovali več dni). Po ogledu smo se ob dogovorjeni uri odpeljali proti domu. V prijetnem gostišču na slovenski strani smo še povečerjali, nato pa z lepimi spomini krenili proti domu.

Hvala predsednici Majdi za organizacijo prelepega izleta, za njene dobrote z avtobusa in za druženja, ki nam res veliko pomenijo. Božič je za nami, a spomini ostajajo.