



Tokrat smo se odpravile na vlak uro prej, kot začnemo z jutranjo telovadbo. Na Pragerskem pa smo namreč bile že veliko prej, da ne bi slučajno zamudile vlaka. Po deževnih dneh nas je to jutro grelo sonce že navsezgodaj in to bil je še večji razlog za dobro voljo. V Grobelnem smo prestopile na vlak za Rogaško Slatino, kamor smo bile tudi namenjene. Ko smo stopale skozi urejeni park zdraviliškega središča, nas je obdajalo zelenje. Na račun izvirov mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi je dobil tudi kraj ime Rogaška Slatina.
Najprej smo se zazrle naokrog z razgledne mestne terase, kjer pa so nam visoke zelene krošnje zastirale poglede. Nič za to. Vedele smo, da bodo naši pogledi kristalno jasni, ko se bomo povzpele na najvišjo stavbo v Sloveniji – razgledni stolp Kristal. In res je bilo. Stolp, visok 106 metrov omogoča poglede na bližnjo in daljno okolico. Kot strela nas je dvigalo odpeljalo skoraj do vrha, nato smo morale premagati še nekaj stopnic in videle smo svet še z druge perspektive. Naenkrat se je pred nami na tleh pojavilo okroglo stekleno okno in res, od višine se zvrti.
Turistična ponudba še nudi kavarniške usluge, nakupovanje spominkov in digitalizacijo vsebin. Tako je Rogaška Slatina dobila poleg edinstvene mineralne vode in zanimive turistične ponudbe še navdušujoč razgled na naravo.
Spustile smo se na realna tla in v bližnjem gostišču Sonce nas je že čakala pogrnjena miza in kosilo. Okrepčale smo se in se odpravile proti mestni kavarni na sladoled, saj tega ne sme manjkati na izletu.
Dan je bil popoln, poln smeha, razigranosti in igrivosti v nasprotju z disciplino pri vsakodnevni jutranji vadbi. Lepo nam je, poskusite še vi.
Stanka Ivančič Sagadin



