Potrjene posebne strokovne podlageza urbanistično arhitekturno zasnovo razvoja mesta Kidričevo - prva faza, s dopolnitvijo podrobnejše obdelave južnegamestnega predela

Želja po razvoju in sodoben način življenja, narekujejo regeneracijo mesta in iskanje novih rešitev urbanega razvoja. Z inovativnimi ukrepi želimo zasnovali vizijo razvoja mesta Kidričevo za prihodnost, ki bi omogočila visoko kakovost bivanja ter ohranjala simbiozo z naravo. Zelene površine imajo ključno vlogo pri zasnovi mesta Kidričevo, zato mora biti glavni poudarek na kvalitetnem oblikovanju javnih površin tako po vsebini, kot obliki. Razumevanje kvalitete mesta je velikega pomena, saj to doprinese k pravilnemu odnosu do vrednot mesta.Želja je opozoriti na arhitekturno urbanistične kvalitete in prisluhniti potrebam prebivalcev mesta.

Arhitekturna zasnova mesta Kidričevo, je nastajala med leti 1947-1965 in še danes izžareva videz sodobnega naselja in ima potencial za nadaljnji razvoj prostora, zato jo potrebno zamisel nadgraditi v kontekstu obstoječega.. Možnosti širitve naselja tako za bivanjske kot storitvene vsebine je potrebno iskati izven zavarovanega območja kulturnega spomenika. Zaradi obstoječih grajenih struktur in infrastrukture v prostoru, je smiselno stanovanjski del naselja širiti na sever in zahod, centralne in storitvene dejavnosti pa na južno stran Kopališke ulice.

Glavna cestna povezava, ki vodi iz severne smeri proti tovarniškemu kompleksu ima značaj osrednje mestne avenije. Poteza mora izžarevati značaj mesto tvorne linijske poteze, zato jo je potrebno preoblikovati in ji dati novo arhitekturno podobo, usklajeno s preteklo in novo urbanistično ureditvijo mesta.

Na južnem predelu, v osrčju mesta se ob aveniji predlaga izoblikovanje mestnega centra z javnimi programi od katerih imata najopaznejše mesto nova večnadstropna poslovna objekta, ki vzpostavljata vrata v pravokotno dominantno smer proti občinski stavbi. Novi predvideni vertikalni dominanti s svojo silhueto segata nad nivo gozda, ter vidno zaznamujeta položaj mesta v širšem prostoru. Ob osi v smeri občine se vzpostavlja mestno središče z osrednjim večnamenskim kulturnim objektom, kapelo in večjim osrednjim mestnim trgom. Poteza se nadalje na južnem predelu v smeri občinske stavbe z grajeno strukturo vse do degradiranega območja, ki se ga tudi predlaga koristiti kot raziskovalno – pedagoški inkubator mesta, vsebinsko v navezavi na močno industrijo v prostoru.

Prečno na novo vzpostavljeno os proti občini se na severnem predelu razprostira struktura stare soseske, zgrajene z kompozicijsko strogo postavljenih blokov arhitekta Danila Fürsta v zelenju in na obrobju mehkejših kačasto razporejenih verižnih blokov, za katero se predlaga izdelava predloga revitalizacije obstoječega območja v navezavi na avenijo.

Širitev mesta za potrebe večstanovanjskih objektov se predlaga v severni smeri. Zazidavo bi se koncipiralo na temeljni geometrijski zasnovi arhitekta Fürsta kot nadaljevanje prvotnega koncepta postavitve objektov v gozd s sodobnim arhitekturnim pristopom današnjega časa. Zahodni predel mesta severno od občine pa bi bilo smotrno nameniti za izgradnjo manj goste stanovanjske pozidave s postopnim prehajanjem v zeleni odprti prostor.

Mirujoči promet je največji porabnik prostora. Da bi preprečili izgubo zelenih površin v mestu predlagamo ureditev mirujočega prometa pod nivojem terena. Tako bi ohranili dragocene odprte površine in zmanjšali izgubo večjih delov mesta, saj je strehe parkirnih površin mogoče nameniti javni rabi in jih ozeleniti. Zato je načrtovana garažna hiša na severni strani naselja, s katerimi bi pokrili vse potrebe stanovalcev severnega predela in večja garažna hiša pod glavnim trgom, ki bi bila namenjena stanovalcem južnega predela, dnevnim migrantom in obiskovalcem.

V nalogi poskušamo pokazati tiste možne mehanizme s pomočjo katerih, bo mogoče izdelati in realizirati novo funkcionalno podobo naselja. Predvsem podati usmeritve razvoja naselja v želeni smeri z vzpostavljanjem novih programskih in prostorskih ravnotežij na soobstoju simbiozi. Ob tem je treba upoštevati njegovo razvojno pot, kot značilnost kraja umeščenega v gozd in odvisnega od bližnjega industrijskega kompleksa. To daje naselju specifično podobo in funkcijo.