Otroci so se na koledovanje skrbno pripravljali. Na vajah so se seznanili z vlogami in pomenom koledovanja ter se naučili pesem Na kamelah jezdijo, ki že stoletja spremlja prihod Svetih treh kraljev. Poleg pesmi so se naučili tudi voščila, s katerim so vaščanom zaželeli srečno novo leto, mir v hiši ter zdravja in dobrega skozi vse leto. Vaje niso bile le učenje besedila in melodije, temveč tudi čas druženja, sodelovanja in krepitve skupinskega duha.

Koledovanje Svetih treh kraljev ima globoke korenine v krščanskem izročilu. Svetopisemska zgodba govori o modrih z Vzhoda, ki so sledili zvezdi in prišli v Betlehem, da bi se poklonili novorojenemu Jezusu. V ljudskem izročilu so ti modri postali trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar, ki simbolizirajo iskanje resnice, vero in darovanje. To bogato izročilo so v Starošincah otroci ponazorili s pomočjo kraljev, angela in dveh pastirčkov. Tako kot koledniki v krščanskem izročilu so bili tudi Starošinski koledniki oblečeni v bogata, pisana oblačila in okrašeni s kronami. Vsak je nosil darilo s posebnim pomenom: Gašper zlato, Miha kadilo, Boltežar miro.  Angel je nosil zvezdo repatico, simbol svetlobe in vodstva, ki je po izročilu kazala pot do Betlehema, pastirčka pa sta s svojo preprostostjo dopolnjevala zgodbo in poudarjala pomen skromnosti ter odprtega srca.

V nedeljo, 4. januarja, so se koledniki že v jutranjih urah podali po vasi. Od hiše do hiše so prinašali pesem, dobro voljo in blagoslov. Povsod so jih domačini sprejeli prijazno in z veseljem, marsikje tudi ganjeno, saj koledniki s svojim obiskom v domove prinašajo toplino, povezanost in spomin na stare čase. V zahvalo so otroci prejeli sladke dobrote ter prostovoljne darove, ki so jih vaščani namenili kot znak podpore in spodbude, ponekod pa so se v domovih okrepčali tudi z domačimi dobrotami in toplim čajem.

Za lep zaključek koledniških dni so se 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, koledniki udeležili tudi jutranje svete maše v cerkvi Marije Vnebovzete v Cirkovcah. Tam so se predstavili in svoje sporočilo ponesli še med vernike, s čimer so koledovanje simbolično sklenili in mu dodali duhovno razsežnost.

Koledovanje ni bil le obhod vasi, temveč pravo doživetje – za otroke, ki so se učili nastopanja, odgovornosti in spoštovanja tradicije, ter za krajane, ki so v otroških glasovih znova začutili pomen skupnosti in medsebojnih vezi. Posebno vrednost pa je koledovanje dobilo tudi s svojo dobrodelno noto, saj so se otroci odločili, da zbrani prispevek podarijo dečku, ki potrebuje pomoč, ter tako na najlepši način uresničijo sporočilo solidarnosti in sočutja.

Starošinski koledniki so s svojo srčnostjo pokazali, da tradicija še vedno živi – v otroških korakih, pesmi in iskrenih željah po miru, dobrem in povezanosti v domači vasi. Ob tem si vsi skupaj želimo, da bi se ta lepa navada tudi v prihodnje prenašala iz roda v rod in da jo bomo s skupnimi močmi skrbno ohranjali.

Lara Perkovič