Članice in člani DI Kidričevo smo se konec oktobra v okviru programa delavnic ustvarjalnosti odpravili na enodnevno ekskurzijo v Prekmurje. Naš cilj je bil, da si v razpoložljivem času ogledamo čim več znamenitosti tega dela Slovenije.

Na pot smo se odpravili 28. 10. 2017 ob 8. uri z avtobusne postaje pri OŠ Kidričevo. Za vožnjo nismo uporabili avtoceste, ampak smo se do Vučje vasi, kjer nas je čakal lokalni vodnik, peljali čez prelepe Slovenske gorice.

Pot smo nadaljevali v smeri Ižakovcev proti zasanjani reki Muri, ki je pokrajini dala ime. Mura je v preteklosti pogosto spreminjala svoj tok in ustvarjala mrtvice. Mrtvice so z glavnim tokom pogosto tvorile otoke. Enega izmed njih so v času grofov in grofic poimenovali Otok ljubezni. Na otoku stoji danes edini preostali plavajoči mlin na Muri, ki smo si ga ogledali. Ogledali smo si tudi muzej bujraštva, z ogledom kratkega filma pa smo spoznali, kdo so bili in kaj so počeli bujraši. Ogledali smo si tudi starodavno plovilo brod in se z njim popeljali na nasprotni breg reke Mure.

Iz Ižakovcev smo se odpeljali v bližnjo vas Gornja Bistrica, kjer smo si pri družini Vučko ogledali oljarno, ki se ukvarja s predelavo bučnih semen v bučno olje. Ogledali smo si postopek stiskanja, olje in ostale izdelke pa so nam postregli tudi za pokušino.

Pot smo nadaljevali proti skriti lepotici, kakor imenujejo Bukovniško jezero, ki je skrito med gozdovi na obronkih Goričkega. Jezero in okolica slovita zaradi baje čudodelnega izvira sv. Vida, v okolici pa je nastal energijski park z bioenergetskimi točkami. Zaradi kratkega časa zadrževanja na teh krajih žal ni nobeden od udeležencev čudežno ozdravel.

Ker je bilo za nami že polovico programa, ki smo si ga začrtali, naši želodci pa so že klicali po hrani, smo se odpravili v vas Pečarovci na kmetijo Zelko in si potešili lakoto. Ker se družina ukvarja tudi z lončarstvom, nam je gospodar v živo predstavil, kako iz kepe gline nastane skleda, vrč ali putra. Na koncu nas je povabil tudi v klet, v kateri stojita največja čutara in največja putra, obe kandidatki za Guinnessovo knjigo rekordov. Družbo jima delajo sodi, polni žlahtne kapljice iz njihovega vinograda, ki jo je gospodar ponosno natakal v kozarce za pokušino.

Ko smo se dodobra okrepčali, smo bili pripravljeni za nadaljevanje naše ekskurzije. V eni najstarejših prekmurskih vasic Bogojina je svoj pečat pustil naš največji arhitekt Jože Plečnik. Ogledali smo si cerkev, ki jo domačini imenujejo Bela golobica – cerkev Gospodovega vnebohoda. Gre za eno najboljših del slavnega arhitekta zaradi prelepe lege, posebne oblike in povezav z obrtmi lokalnega okolja.

Spoznavanje Prekmurja smo zaključili na Gradu na Goričkem, ki se je nekoč imenoval Gornja Lendava.

Na gradu so v viteških časih stanovali gospodje, ki so iz gradu upravljali širše območje.

Grad ima obliko pentagrama in je imel nekoč natančno 365 soban – kolikor ima leto dni. Ogledali smo si kratek filmček o zgodovini gradu, videli elegantno poročno dvorano in skozi zbirke spoznali nekoč razširjene rokodelske obrti v Prekmurju.

Po ogledu, ki se je zavlekel v pozno popoldne, smo se polni novih vtisov s prijetno voznico avtobusa odpeljali proti domu.

Silvester SKOK,

predsednik DI Kidričevo