PD Cirkovce in predstavniki krajevnih odborov v nastajajoči Občini Kidričevo so se na pobudo Folklorne skupine Vinko Korže leta 1993 odločili za skupno organizacijo Cirkovškega fašenka. Naziv povorke je pripadal Cirkovcam zaradi zakoreninjene pustne šege vleke ploha,  ki se je v vasi obdržala vse od ustanovitve folklorne skupine leta 1931. Ustanovitelj FS Vinko Korže je zbral kmečka dekleta in fante ter začel z obujanjem plesov in šeg, značilnih za območje Cirkovc in širšega Dravskega polja. Ena od takšnih šeg je vleka ploha, zabavljiva poročna povorka, na teh temeljih pa se je oblikoval Cirkovški fašenk.

Idejni vodja fašenka v Cirkovcah je bil Anton Brglez, takratni predsednik in vodja FS Vinko Korže. Njegov predlog je bil, da se etnografskemu delu priključi še karnevalski del povorke po vzoru ptujskega karnevala, kjer je kot organizacijski član pridobival izkušnje.

Zamisli organizacijskega odbora Cirkovškega fašenka so bile naslednje. Najprej je bilo potrebno določiti dan izvedbe prireditve. Prireditelji so kolebali med mastno soboto, ponedeljkom in pustnim torkom. Nedeljo so že v začetku črtali, kajti takrat je na Ptuju tradicionalna karnevalska povorka. Pustno soboto so izločili, ker so v Markovcih leto prej  začeli s krajevno povorko, ki je privabljala veliko zabave željnih. Odločili so se, da je glavni pustni dan pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40-dnevni post pred veliko nočjo. Odločitev za pustni torek se je izkazala za pravilno, kajti kasneje so na pustno soboto leta 1994 organizirali krajevno povorko v Cirkulanah, v Vidmu pri Ptuju na pustni ponedeljek leta 1996 in v Majšperku na pustno soboto leta 2000.

Naslednje vprašanje je bilo, kako povezati 18 krajev tedanjih treh krajevnih skupnosti: Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc na Dravskem polju, da bodo krajani enakovredno začutili pustni utrip. Predstavniki krajevnih odborov so predlagali, da se v vsaki vasi organizira fašenska skupina. Naloga skupine je bila, da pripravijo traktorske prikolice – vozove, na katerih so prikazovali različno tematiko, ki je na šaljiv, hudomušen način prikazovala politične zdrahe, probleme iz lokalnega in svetovnega okolja. Dogovorili so se, da se karnevalski in etnografski del povorke združita na zbirnem mestu na pustni torek, ob 15.00, v Kidričevem.

Navdušenje nad prireditvijo je bilo med krajani na začetku veliko. Vasi so kar tekmovale med seboj, kdo bo pripravil boljši voz, kdo bo požel večje odobravanje med gledalci, komu se bodo bolj nasmejali. Tako se je začela karnevalska in etnografska povorka premikati od Kidričevega, preko Njiverc v Apače, do druge prireditvene postaje v Lovrencu na Dravskem polju. Tretja in zaključna prireditvena postaja je bila v Cirkovcah. Množica ljudi je v centru Cirkovc pričakala povorko in z nestrpnostjo ugotavljala, kakšni bodo rezultati razglasitve komisije za naj voz oziroma naj skupino. Medtem ko je komisija zbirala točke ocenitev skupin, se je na odru izvedla šaljiva predaja oblasti starega fašenskega carja in zaprisega novega cirkovškega carja. Scenarij za kronanje fašenskih carjev in caric je pripravil Miran Urih, ki ga je tudi vsa ta leta vodil.   

K prepoznavnosti in dobronamernosti prireditve je s svojim sodelovanjem prispeval kasnejši prvi župan Očine Kidričevo, Alojz Šprah, ki se je leta 1993 dal okronati za prvega cirkovškega fašenskega carja. Sledili so naslednji fašenski carji in carice:

Po ustanovitvi Občine Kidričevo, januarja leta 1995, je bila podpora nadaljnji organizaciji Cirkovškega fašenka zadovoljiva.

Karnevalski del se je pogosto spreminjal, udeležba krajevnih odborov in njihovih pustnih skupin je bila iz leta v leto različna; od nekaj vozov, pa vse tja do 18 prijavljenih skupin in še več. Vzroki za različno številčno udeležbo so bili predvsem v denarju, ki ga je bilo vselej premalo za uspešno pripravo vozov, rekvizitov in oblačil. Krajevni odbori so si pomagali z donatorskimi sredstvi in z marljivim delom vaščanov. Z zaostritvijo cestnoprometnih predpisov in zaradi velike odgovornosti organizatorja pri prevozu povorke skozi vasi Občine Kidričevo se je na srečo vseh sodelujočih, brez večjih težav, prevažanje povorke po vaseh zaključilo. Na tem mestu se je potrebno še enkrat zahvaliti vsem sodelujočim prostovoljnim gasilskih društvom v občini, ki so vzorno skrbela za varnost udeležencev povorke.

Etnografski del, na kateri osnovi je Cirkovški fašenk tudi nastal, živi še naprej. Ploharjem so se v povorki skozi vsa ta leta pogosto pridružili koranti iz Rogoznice, Folklorna skupina Lancova vas, pokači iz Lovrenca na Dravskem polju, Pihalna godba Talum Kidričevo, godba Pepi krulet, orači iz Rogoznice, cigani TED Dornava, zeliščarice iz Draženc, vile iz Zg. Leskovca, rogati koranti iz Lancove vasi, Koranti Vetrovniki, Klub veseljakinj, Polanski koranti, FS Rožmarin Dolena s haloškim Jürekom in Raboljem, Folklorno društvo Košuta Poljčane in še mnogi drugi liki.

Karnevalski del povorke se je v zadnjih letih osredotočil samo na vas Cirkovce. Ponavadi se povorka organizira na parkirišču pred pokopališčem in nato krene proti krožišču, kjer je kiparski in likovni umetnik Bogomir Jurtela postavil skulpturo Onzeka. Krožišče je primeren prostor, da etnografske in karnevalske skupine naredijo nekaj krogov in se s tem predstavijo občinstvu. Vse nastopajoče spremlja uradni napovedovalec, ki predstavlja skupine. Nato se povorka nadaljuje proti OŠ Cirkovce, kjer je v večnamenski dvorani zaključek s kronanjem novega carja in carjev ples. Karnevalske skupine, ki so požele velik aplavz navzočih in si priborile eno od nagrad, so bile: skupina iz Prepolj – Oktoberfest, Veseli biskvitki iz Lancove vasi, buče iz  KUD Lovrenc na Dravskem polju, Napoleonova vojska in Kremenčkovi.

Na Cirkovškem fašenku smo od leta 2008 na pobudo princa ptujskega karnevala, Majerja Cirkovškega, začeli z vzdržljivostnim tekmovanjem pokanja z bičem, kjer je meja postavljena na 400 bičevih pokov. Ob polnoči pa smo dodali še zadnji zven kurentovih zvoncev, ki ga izvedejo koranti. Potem nastopi pepelnica in post, kar namreč pomeni »pustiti meso«.

V čast Cirkovškemu fašenku je Ansambel Idila posnel »Fašensko himno«, avtor besedila je Davorin Urih, avtor glasbe pa Boris Rošker.

Fašenska himna

Fašenk se že približuje, Micka briše solze si.

Joj, kako se bom možila, ko pa pjeba zame ni.

Kaj tajila boš lisica, mela pubece si tri.

Niti eden ni bil pravi, vsak navaden zame ni.

Po vesi ploh so vlekle, dekline Cirkovške vasi.

Onzek se jim s ploha smeje, sloma mu iz uh štrli.

Polek jega boš prespala, nedotaknjena se vstala,

Ja, ja, ja, ja, ja, ja, prav ti naj bo Micika.

Če nisi ga dobila iz mesa, pa ga boš dobila iz lesa.

Ja, ja, ja, ja, ja, ja, prav ti naj bo Micika.

Pubeci kuj smejte se, jaz že vem ko pa ke.

Vzela si bo takega, ki pod palcem kaj ima.

Tak, ki ima za dost blaga, hišico na štoka dva.

Možek me bo rad imel, pridno zame bo skrbel.

Posebno pozornost smo prireditelji skozi leta posvečali otroškim pustnim skupinam iz Vrtca in Osnovne šole Cirkovce. Prav njihova udeležba v povorki nam je dajala navdih, da se nismo zastonj trudili in da bo kultura maskiranja ostala prisotna med našimi najmlajšimi občani.

Po ocenah organizatorjev se je na pustnih torkih v Cirkovcah letno zbralo od 300 do 500 gledalcev, v povorki pa je sodelovalo od 250 do 350 udeležencev. Velik vpliv na obisk povorke je imelo vreme in sovpadanje pustnega torka s šolskimi zimskimi počitnicami. Če je zagodlo vreme in je bil pustni torek med zimskimi počitnicami, je bil obisk pustne povorke slabši.

V letih priprav na Cirkovški fašenk se je izoblikoval uigran organizacijski odbor, ki so ga sestavljali: Miran Urih, Franc Jurič, Liljana Brglez, Davorin Urih, Milan Fideršek, Jože Goričan, Franc Hergan, Drago Koren, Tomaž Dietienger, Stanko Krničar, Nežika Drevenšek in drugi. Vsem se zahvaljujem za doprinos, da Cirkovški fašenk praznuje 30 veselih let.

V zadnjih letih so organizacijo Cirkovškega fašenka prevzeli mladi folkloristi pod vodstvom Tine Urih. Mi, starejši, pa obljubljamo, da bomo stopli »hco«. Eni se bomo gor naredli, da bojo ludi lahko rekli: »Kovi fašenki so!«

Avtor prispevka: Davorin Urih, prof.