V Cirkovcah  že več kot devet desetletij utripa srce folklorne tradicije. Najstarejša slovenska folklorna skupina, ustanovljena leta 1931 po zaslugi kulturnega navdušenca Vinko Korže, tudi danes z enako predanostjo ohranja ljudske plese, pesmi in šege domačega kraja. V pustnem času pa člani skupine nadenejo drugo ime – postanejo Cirkovški ploharji, varuhi šege vleke ploha in glasniki rodovitnosti, veselja ter povezovanja med ljudmi.

Aktivno pustno leto 2026

Tudi letošnji pustni čas je bil za ploharje izjemno dejaven in ponosen.

V soboto, 7. februarja 2026, smo se udeležili Etno povorke na Ptuju, kjer smo med številnimi etnografskimi liki predstavili cirkovško posebnost – vleko ploha in značilne cirkovške plese. Le nekaj dni kasneje, v petek, 13. februarja 2026, smo sodelovali še na prikazu etnografskih likov pred Mestno hišo na Ptuju. Tam smo zbranim prebrali hudomušno pismo nevesti Miciki, jo simbolično ponovno možili s slamnatim ženinom Onzekom ter zaplesali naše, pristne cirkovške plese.

Vrhunec pustnega dogajanja je predstavljalo sodelovanje na 66. Mednarodni karnevalski povorki Kurentovanja na Ptuju, osrednjem dogodku Kurentovanja na Ptuju. Cirkovčani smo tako tudi letos pomembno prispevali k bogati etnografski podobi največjega slovenskega karnevala ter ponosno predstavljali domačo dediščino širši javnosti.

Promotorji Cirkovškega fašenka

Celoten pustni čas smo bili aktivni promotorji Cirkovškega fašenka, edinstvene prireditve, ki temelji prav na ohranjanju šege vleke ploha. Na pustni torek smo se predstavili tudi v domači vasi, kjer smo s plesom, glasbo in prikazom običaja ponovno dokazali, da tradicija tukaj živi.

Posebno mesto ima vsako leto tudi obhod po vasi. Letos smo obiskali Mihovce in Dragonjo vas. S pesmijo, plesom smo potrkali na domača vrata, krajane razveselili ter jim zaželeli dobro letino in veseli fašenk. Številni nas vsako leto pričakajo z odprtimi rokami, toplimi besedami in pogostitvijo – še posebej starejši vaščani, ki ob našem prihodu radi povedo: »Tak je blo včasih.«

Vleka ploha – šega rodovitnosti

Vleka ploha je ena najznačilnejših pustnih šeg na Dravskem polju. Kadar se v vasi med dvema pustoma ni omožilo nobeno dekle, so fantje – danes skupaj z dekleti – pripravili poseben obred. Borovo deblo, ploh, okrašeno s smrečicami in pisanimi trakovi, položijo na plužnice, nanj posadijo slamnatega ženina Onzeka, sprevod pa spremljajo muzikanti, nevesta Micika, črne babe in drugi liki.

Holcarji med potjo žagajo dele ploha in jih delijo dekletom z željo, da bi čim prej našla moža. Gre za simbolično dejanje čaranja plodnosti, ki je skozi desetletja preraslo v osrednji etnografski del Cirkovškega fašenka in pomemben del identitete kraja.

Zapisala: Tina Urih