Zbiralec Branko Drekonja, poznan kot »Kuštro« iz Morskega, ima v svoji zbirki približno 300 razglednic Kanala in okoliških krajev. Urejene so v dva albuma, ki sta se napolnila tekom tridesetletnega zbiranja. Razglednice si Branko izmenjuje z drugimi zbiratelji, ali jih najde na zbirateljskih sejmih, podarjajo pa mu jih tudi ljudje, ki vedo za njegovo strast. Že kot majhen otrok je zbiral kovance, znamke, vžigalnike in ostanke prve svetovne vojne, v 80. letih 20. stoletja pa se je odločil zbiranje omejiti samo na razglednice Kanala in okolice - pravi: »Le tako lahko prideš do popolne zbirke, kovancev namreč ni nikoli konca«. Večkrat se udeležuje bolšjih sejmov, sem pa tja opravi nakup tudi po spletu, saj so tam cene razglednic ugodnejše kot na sejmih. Razglednice Branku pomenijo sporočila zgodovine, iz njih lahko vsakdo razbere zgodovino stavb, ulic, krajev, iz napisanih besedil pa dogodke in občutke ljudi. Branko z razočaranjem ugotavlja, da razglednica Morskega ne obstaja, medtem ko imata celo Čolnica in Kobalar svojo razglednico. Založniki razglednic so bili navadno fotografi, lastniki gostiln, trafik (Josip Bavdaž, Fran Pavlin, …). Na začetku zbirateljske poti je Branko skupaj z Marjanom Nanutom in Vilijem Zimicem združil moči na razstavi razglednic v galeriji Rika Debenjaka, pred dnevi pa je skupaj z Gledališkim društvom Kontrada Kanal pripravil manjšo razstavo razglednic iz časa prve svetovne vojne v gostišču Križnič. Na ogled bo do 7. septembra 2014.

Branko je soavtor knjige Po sledeh Ernesta Hemingwaya in idejni vodja morščanskega pusta, kjer se vsako leto satirično dotaknejo aktualnega dogajanja v državi. Med tradicionalnimi liki se je ohranil arlekin, zabavljač v kostumu s kapo z raznobarvnimi trakovi na glavi, ki lovi otroke po vasi. Starejši ljudje se spominjajo, kako jih je preganjal po brajdah z vrbovo šibo v rokah.

Slika 1: Zbiralec Branko Drekonja z albumoma razglednic.

Slika 2: Razstava razglednic z naslovom »Kanal med 1. svetovno vojno na razglednicah«.

Slika 3: Prva razglednica v zbirki, kupljena na bolšjem sejmu v Ljubljani. Na njej je Kanal, posnet s severne strani, pod današnjo občinsko stavbo. Dopisnico je svoji sestrični Pepici Grom v uršulinski samostan v Ljubljani poslal Josip Pogačar, ki je pred prvo svetovno vojno v kanalski vojašnici služil vojaški rok.

Besedilo in fotografije: Tanja Rijavec, Občina Kanal ob Soči, projekt Zborzbirk