Delavnica, predavanje: “KAKO UPOČASNITI PROCES UMSKEGA STARANJA?”

Doc.Prof. Dr. Vojko Kavčič

Občina Kanal ob Soči je 28.10.2014 in 5.11.2014 v okviru projekta NET-Age("Spodbujanje regionalnega socialnega razvoja s poudarkom na pospeševanju mrežnega povezovanja deležnikov s področja institucionalnega varstva in prostovoljnega dela za povečanje inovativnosti pri izvajanju socialno-zdravstvenih storitev za starajoče ljudi"), ki se financira v okviru programa sodelovanja IPA Adriatic, organizirala v Medgeneracijskemu centru, dve delavnici-predavanji “KAKO UPOČASNITI PROCES UMSKEGA STARANJA?” Predaval je prof. dr. Vojko Kavčič, docent nevroznanstvenik na gerontološkem inštitutu univerze Wayne v Detroitu. Kognitivna nevroznanost se ukvarja z raziskovanjem delovanja možgan pri umskih in mentalnih procesih. Dr. Kavčič sodi med raziskovalce (alzheimerjeve bolezni). Predvsem se ukvarja z možnostmi za zgodnjo diagnostiko ter razvijanjem inštrumentov za merjenje upada človekovih umskih sposobnosti. 

Včasih je veljalo stališče strokovnjakov, da se možgani razvijajo le v prvih letih življenja, nevroznanstveniki pa zadnja leta ugotavljajo, da se z ustvarjanjem novih živčnih povezav, tako imenovanih sinaps, razvijajo vse življenje. S staranjem prihaja do spremembe telesnih funkcij, nemalokrat pa pozabljamo,  da prihaja tudi do sprememb v naših možganih, da se možgani starajo in postajajo umske sposobnosti  bolj okrnjene. Dr. Kavčič je povedal, da se umsko staranje začne že v mladosti takoj po puberteti, da pa ustrezna aktivnost možgan staranje upočasni in učinkovito deluje na prožnost možgan.

V prvem delu predavanja smo spoznavali osnovna dejstva o možganih, dogajanje s starajočimi se možgani, spremembe različnih umskih sposobnosti-od zaznavnih sposobnosti pa do pozornosti, spomina in vseh višjih kognitivnih procesov. Ogledali smo si dejavnike, ki vplivajo na umsko staranje od telesnih do socialnih aktivnosti. Reševanje križank, reševanje drugih ugank, branje, pisanje oziroma katerakoli druga miselna aktivnost naj bi pripomogla k ohranjanju spomina tudi v zrelih letih. Miselna aktivnost skozi celo življenjsko obdobje je  zelo pomembna za zdravje možganov v starosti. Od 20. do 90. leta starosti se možgani zmanjšajo do deset odstotkov. Danes že vemo, da se starejši možgani lahko obnavljajo. Gre torej za vprašanje, s čim dosežemo, da bi se zmanjševali počasneje. Pomagajo dinamično življenje, fizično gibanje, socialni stiki, škodujejo pa samotarstvo, izločanje iz družbe, preveč sedenja, neaktivnost.

Vendar pa to ni dovolj. Bolj učinkovita je organizirana umovadba, ki vpliva na različne nivoje naših možgan. Raziskave so pokazale, da ustrezna umska aktivnost ohranja možgane dalj časa prožne in čile.

Druga delavnica je bila bolj praktično naravnana, udeleženci so se lahko preizkusili v različnih vajah kognitivnega treninga. Predstavljeni so bili napotki kako z ustrezno, strokovno umovadbo pripomoremo k krepitvi zaznavnih in spoznavnih sposobnosti med staranjem ter posledično upočasnimo umsko staranje.

Glede na to, da je število bolnikov z demenco v porastu je bil namen delavnice tudi  širjenje informacij o demenci ter pridobivanje znanja s tega področja. Dr. Kavčič je povedal, da vzrokov za demenco ne poznamo, govorimo lahko le o dejavnikih tveganja kar vsekakor staranje je. Vsakdo bi lahko teoretično zbolel za demenco, če prej ne bi umrl. Povedal je, da je obolevnost za demenco do 60. leta zelo majhna, potem pa se hitro povečuje, pri 80 letih je prizadetih okoli 40 odstotkov starostnikov, po 90. letu pa že okoli polovica.

Med tistimi, ki so zboleli in med tistimi, ki niso, so prisotni pomembni dejavniki tveganja kot so  povečana telesna teža in krvni pritisk, diabetes, poškodbe glave in drugo.

Udeleženci so lahko na delavnici izrazili svoja mnenja, stališča in predočili svoje probleme glede demence. Delavnice se je udeležilo okoli 30 udeležencev. Želimo si, da bi lahko v prihodnosti izvedli še kakšno delavnico in tako prispevali k izboljšanju zdravja in kvalitete življenja občanov vsekakor pa je za čile možgane, prav tako kot za telo, potrebno začeti skrbeti že v mladih letih.

Klara Golja, Vodja projekta NET-Age