Pokazali smo, kako stara neumnost postane sčasoma modrost in iz starih majhnih laži zrasejo sčasoma mlade velike resnice. Zato je toliko resnic. Recimo: resnice, ki jih poznamo, pa ne smemo povedati, ker je marsikatero resnico treba zamolčati, resnice, ki jih hvalimo, pa jim ne verjamemo, ker se marsikateri resnici ne sme verjeti, prisege zaljubljenih, zvestoba mladih deklet, solze starih bab, revnost skopih, bogastvo bahačev, obljuba gospode. Takih resnic ni ne konca ne kraja. Najpomembnejša resnica pa je ljubezen do Nežke.
Matiček Nežko, Jerca Tončka, Tonček Baronico, Nežka Matička, Baron Nežko, Baronica Barona … Kdo koga lovi in kdo se bo ujel? Ko se vrtinec spletk in pasti poleže, zmaga ljubezen. Ali nam je ljubezen vsem v pogubo?
Vsa zahvale gre režiserki Ani Facchin.
Zahvaljujemo se tudi vsem drugim, ki so nas kakor koli podprli pri našem ustvarjanju.
Zahvaljujemo se tudi Salonitu Anhovo d. d., ki nam je za naše uspešno dolgoletno delo podaril reflektorje, ki jih bomo uporabljali v domu Mihaela Gabrijelčiča na Srednjem.
Še enkrat hvala vsem.