"Plave, vas, ki še danes, pri devetdesetih letih, ostajaš neizbrisana v mojem srcu; vidim te, osamljeno in oddaljeno...˝
V nedeljo, 18. oktobra je bila v koči na Ladišču v Plavah predstavitev knjige Potovanje na fronto, avtorjev Giacinta in Marie Luise De Caroli. Knjigo je v slovenščino prevedel domačin Valter Reščič. Na predstavitvi je bila častna gostja avtorica, ki nikakor ni mogla skriti ganjenosti, da je knjigo prevedel »prav nekdo iz Plavi«. V svojem uvodnem govoru je izražala le srečo. »Če se mrtvih spominjamo, ne zatonejo v pozabo, pač pa živijo naprej med nami«.
Giacintov dnevnik s soške fronte je desetletja ležal zaklenjen v predalu, nakar ga je hčerka Maria Luisa začela prebirati, dešifrirati, prepisovati, ob tem pa se je vračala v svojo in očetovo preteklost. Spoznavala je mladega fanta na fronti, želela je videti kraje, v katerih je deloval kot zdravnik in tako je prišla v Goriška brda in Soško dolino. Prav v Plavah je naletela na dve domačinki, Marijo Medvešček in Ivano Kamenšček, s katerima je stkala osebne vezi, spoznala je Jožeta Gorjanca - Pepeta Blnauščka, ki ji je pokazal fotografije in jo vodil na določene okoliške točke. Počasi so v njej zorele misli, ki jih je zlila na papir. Nastala je knjiga, sestavljena iz pretežno štirih poglavij: v prvem Maria Luisa opiše svojo pot, sledita poglavji dnevniških zapisov in spominov očeta, v zadnjem delu pa spoznamo Giacintovo življenje tudi po prvi svetovni vojni.
Ko je Valter srečal Mario Luiso v Šmartnem, ji je obljubil, da bo knjigo prevedel v slovenščino. S prevodom je začel septembra 2013, zapise pa je oddal
Giacintov dnevnik s soške fronte je desetletja ležal zaklenjen v predalu, nakar ga je hčerka Maria Luisa začela prebirati, dešifrirati, prepisovati, ob tem pa se je vračala v svojo in očetovo preteklost. Spoznavala je mladega fanta na fronti, želela je videti kraje, v katerih je deloval kot zdravnik in tako je prišla v Goriška brda in Soško dolino. Prav v Plavah je naletela na dve domačinki, Marijo Medvešček in Ivano Kamenšček, s katerima je stkala osebne vezi, spoznala je Jožeta Gorjanca - Pepeta Blnauščka, ki ji je pokazal fotografije in jo vodil na določene okoliške točke. Počasi so v njej zorele misli, ki jih je zlila na papir. Nastala je knjiga, sestavljena iz pretežno štirih poglavij: v prvem Maria Luisa opiše svojo pot, sledita poglavji dnevniških zapisov in spominov očeta, v zadnjem delu pa spoznamo Giacintovo življenje tudi po prvi svetovni vojni.
Ko je Valter srečal Mario Luiso v Šmartnem, ji je obljubil, da bo knjigo prevedel v slovenščino. S prevodom je začel septembra 2013, zapise pa je oddal
Hani Furlan v lektoriranje julija 2015. Skoraj dve leti se je posvečal prevodu, s katerim je imel nemalo težav, kajti jezik Marie Luise je precej poetičen. Kako mu je uspelo, lahko bralci sami presodite.
Na dogodku Turističnega društva Korada, v sklopu prireditev spominjanja in opominjana na prvo svetovno vojno »Da se ne bi ponovilo«, so sodelovali: predstavnik Društva Soška fonta David Erik Pipan z orisom frontnega dogajanja v Plavah, Aktiv kmečkih žena iz Levpe s prigrizkom, Kaja in Andraž iz Pihalnega orkestra Salonit Anhovo, Zoran Šuligoj in Jože Gorjanc s predmeti sanitetne službe, Luka Goljevšček z ozvočenjem ter Kulturno društvo Svoboda Deskle z izposojo projektorja. Zahvala njim in seveda vsem prisotnim.
Na dogodku Turističnega društva Korada, v sklopu prireditev spominjanja in opominjana na prvo svetovno vojno »Da se ne bi ponovilo«, so sodelovali: predstavnik Društva Soška fonta David Erik Pipan z orisom frontnega dogajanja v Plavah, Aktiv kmečkih žena iz Levpe s prigrizkom, Kaja in Andraž iz Pihalnega orkestra Salonit Anhovo, Zoran Šuligoj in Jože Gorjanc s predmeti sanitetne službe, Luka Goljevšček z ozvočenjem ter Kulturno društvo Svoboda Deskle z izposojo projektorja. Zahvala njim in seveda vsem prisotnim.




