Županove izjave o tej temi zahtevajo podrobne komentarje, ker gre v njih za mešanico polresnic, strašenja lastnikov zemljišč na trasi obvoznice z razlastitvijo v primeru nasprotovanja, prelaganje odgovornosti župana in občinske uprave pri netransparentnem načrtovanju sporne obvoznice na državo ter šibke argumentacije urbanistično skrajno spornega in neodgovornega posega v prostor.

Na novinarkino pripombo (2. vprašanje iz pogovora), da bo kanalska obvoznica zagotovo še vroča tema v prihodnjih mesecih, saj ji del krajanov ni naklonjen, župan v prvem delu odgovora pravi:

»Odločitev o obvoznici je iz leta 1998, ko so od treh variant izbrali sedanjo traso. Sprememba trase v tem trenutku ni več mogoča, saj smo le čakali, da pridemo na vrsto za izvedbo investicije. Vsaka sprememba bi postopke vrnila na začetek in bomo nanjo ponovno lahko čakali nadaljnjih 15 let.«

Izboru trase so prebivalci Kanala nasprotovali že pred 15 leti in to ne samo lastniki zemljišč, po katerih je speljana načrtovana trasa. Takemu nerazumnemu izmaličenju domačega kraja mora nasprotovati vsak krajan z minimalno prostorsko predstavo.

Takratno vodstvo občine je po sprejetju lokacijskega načrta (LN) za obvoznico leta 2001 izjavilo, da zaradi nasprotovanja krajanov odstopa od njene izvedbe. Kljub temu, da je obvoznica ostala v prostorskih aktih, smo si takrat krajani Kanala oddahnili in upali, da ne bo nikoli prišlo do njene izvedbe. Po več kot desetih letih pa župan izjavi, da so samo čakali v vrsti za izvedbo investicije (beri: za denar). Glede na to, da v občinskih organih kolobarijo ves čas isti ljudje, so torej krajanom ves čas lagali in jih zavajali. V petnajstih letih bi lahko v prostor umestili pravo obvoznico, ki bi potekala izven naselja. Seveda pa bi to zahtevalo večje napore pristojnih kot samo pasivno čakanje na denar.

V svojem odgovoru je župan zamolčal dejstvo, da je država leta 2007, »ko smo prišli na vrsto za izvedbo«, občino pozvala, da se izjasni, če je za občino še vedno sprejemljiva izbrana trasa. Za umeščanje posegov v prostor je po zakonu odgovorna občina. Država ne more ničesar vsiliti občini, sploh pa ne znotraj strnjenih naselij. Občina je takrat (leta 2007) še enkrat potrdila, da se strinja s traso in država je pričela s pripravo projektov. Razpis za izdelavo PGD in PZI projektov za obvoznico je bil objavljen v Uradnem listu sredi leta 2011, kar smo nekateri po naključju opazili.

Vse te postopke je občinska uprava očitno namerno vodila potihoma in netransparentno, da ne bi vzbudila nasprotovanja in da bi lahko dve leti kasneje postavila krajane pred izvršeno dejstvo. To ni samo nelegitmno, ampak tudi nelegalno početje, ki je v nasprotju z enim od temeljnih načel prostorskega načrtovanja - načelom javnosti (5. členom ZPNčrt). Za tako pomemben poseg v prostor, ki se nadaljuje po 15 letni prekinitvi, takorekoč opustitvi nameravane gradnje, je obvezno natančno obveščanje in sodelovanje javnosti v vseh fazah postopka. Sklican ni bil niti en zbor krajanov. Občinski svetniki in člani sveta KS Kanal niso o tem ničesar vedeli, ali pa so tudi oni del zarote molka.

Da, postopki umeščanja obvoznice v prostor se morajo vrniti na začetek, čas tukaj ni pomemben! Sploh pa, ali je bil postopek umeščanja obvoznice v prostor in izbora trase pred 15 leti res popolnoma legalen? Ker je izbrana trasa v nasprotju z določili nekaterih zakonov in pravnih predpisov na podlagi teh zakonov, potem lahko sklepamo, da je nezakonito umeščena v prostor in bi bilo posledično tudi dovoljenje za gradnjo izdano na podlagi nezakonitega LN nezakonito.

V drugem delu odgovora na isto vprašanje župan nadalje pravi:

»DRSC bo obvoznico vsekakor zgradila. Zanjo je že predviden evropski denar, ki ga bo morala porabiti. Da bi to dosegla, bo verjetno uporabila vsa pravna sredstva. Zakon o cestah je namreč državne investicije poenostavil. Pri lastnikih, ki bi se morda upirali ali povzročali težave, se bojim, da lahko pride tudi do razlastitve in se projekt izpelje, kljub morda večjemu nezadovoljstvu med ljudmi.«

S temi izjavami poskuša župan preložiti svojo odgovornost pri gradnji sporne obvoznice na državo in DRSC. Po zakonu je za prostorsko načrtovanje odgovorna občina, pripravljalec prostorskih aktov je občina, odgovorna oseba pa je župan.

Zakonodaja že ves čas za določene situacije predvideva razlastitve. Župan s temi izjavami straši lastnike z razlastitvijo, pri kateri pa on seveda, se spreneveda, nima nič. To umazano delo bo za občino opravila država, on pa že vnaprej sočustvuje z morebitnimi nepokornimi razlaščenci. Župan očitno meni, da je lahko edina ovira pri izvedbi nasprotovanje lastnikov zemljišč na trasi obvoznice in pri tem podcenjuje mnenje oziroma nasprotovanje ostalih občanov in širše javnosti.

Na novinarkino vprašanje (1. vprašanje iz pogovora), da postaja aktualna tudi državna investicija v kanalsko obvoznico in kaj se trenutno dogaja s tem projektom, župan odgovarja:

»Država že aktivno projektira in analizira teren. Nato bodo začeli odkupovati zemljišča. Ko bo trasa bolj natančno izrisana, bomo krajanom, skupaj z Direkcijo za ceste, predstavili obvoznico. Načrtovana je tudi gradnja mostu, za katerega je prav, da mnenje o njegovem izgledu povedo tudi občani. Nekaj težav bo verjetno pri odkupu zemljišč. Komur bodo speljali obvoznico po njegovem zemljišču, bo nedvomno prizadet ali se s tem ne bodo strinjal, kar lahko razumem. Vendar je eden večjih prometnih zamaškov na Soški cesti prav v Kanalu. Zaradi tega trpi staro jedro, most, težje je organizirati prireditve. Težki tovornjaki vozijo mimo lokalov, ki imajo mize ob cesti. Zaradi slabše prometne pretočnosti je večje tudi onesnaževanje v središču Kanala.«

Pri nepoučenih bralcih (občanih) poskuša župan ustvariti vtis, da pri načrtovanju gradnje prostorsko sporne obvoznice na državni cesti občina nima nič. Država intenzivno projekira, analizira, bo odkupovala zemljišča in bo razlaščala neposlušne lastnike, naselje Kanal ob Soči pa je samo največja prometna ovira na soški državni cesti. V resnici pa župan prikriva svojo vlogo in odgovornost pri spornem projektu, ko je občinska uprava pod njegovim vodstvom ponovno potrdila sporno traso in ves ta čas brez obveščanja krajanov pripravljala sporen projekt. Ker se župan zaveda nelegitimnosti in netransparentnosti svojega početja pri tem projektu, se skriva za državo in hkrati krajanom ponuja tolažilno »televoting« izbiranje izgleda obvoznice. Ker je trasa obvoznica urbanistično popolnoma zgrešeno in neodgovorno umeščena v prostor, je tudi nobena šminka ne more popraviti.

In na koncu sledi županovo zelo šibko opravičevanje skrajno spornega posega v prostor. Staro jedro in most trpita zaradi prometa, pravi, z izvedbo obvoznice na predvideni trasi pa bi bile v resnici uničene ravno največje prostorske kvalitete mostu in starega jedra. Težki tovornjaki motijo obiskovalce dveh lokalov ob cesti, po županovem mnenju pa očitno ne bodo motili stanovalcev ob Kidričevi, Kolodvorski in Vojkovi, kamor bo preusmerjen promet z obvoznico. Ker bo obvoznica potekala po naselju in ne izven naselja, kot bi po definiciji obvoznica morala, namerava župan z gradnjo te kvazi obvoznice večje onesnaženje samo preseliti v drugi del naselja, ob Kidričevo, Kolodvorsko in Vojkovo.

Zakaj je gradnja kanalske obvoznice na izbrani trasi prostorsko popolnoma nesprejemljiva?

1. Po definiciji je funkcija obvoznice preusmeritev tranzitnega prometa ven iz naselja. Predvidena obvoznica v Kanalu na predvideni trasi ne ustreza niti definiciji obvozne ceste, ker se začne v naselju (na Kidričevi ulici) in konča v naselju na robu trškega jedra na Vojkovi ulici. Njena edina funkcija je preusmeritev tranzitnega prometa mimo mostu in mimo trga pred hotelom.
2. Razlog za gradnjo obvoznice naj bi bilo izboljšanje bivalnih razmer v centru Kanala, ki so slabe zaradi tranzitnega prometa skozi naselje. Tranzitni promet zaradi obvoznice na predvideni trasi ne bo zaobšel naselja in zaradi nje se v centru Kanala ne bodo izboljšale bivalne razmere, znižal nivo hrupa in zmanjšal nivo izpušnih plinov. Zaradi predvidene obvoznice bi se kvečjemu izboljšali bivalni pogoji stanovalcev hiš in obiskovalcev gostinskih vrtov na glavnem trgu, vendar bi se zato poslabšale bivalne razmere prebivalcev Kanala na desnem bregu Soče, ob Kidričevi in Kolodvorski.

3. Fizična dostopnost in povezanost naselja na obeh bregovih Soče bi se zaradi predlagane obvoznice poslabšali. Predlagana trasa obvoznice bi trško jedro Kanala prostorsko in fizično razdelila na dva dela in odrezala del naselja na desnem bregu od centra na levem bregu, poslabšala njuno prostorsko povezanost in poslabšala dostopnost do kolodvora.

   
   

4. Merilo obvoznice s krožiščem je preveliko glede na merilo naselja. 

   Lociranje krožišča z zunanjim premerom 22,00 m v oddaljenosti manj kot 3,40 m od obstoječe stanovanjske stavbe na Kidričevi 4 in izgradnja predvidenih opornih zidov in pilotnih sten vzdolž Kolodvorske ob železniški progi, ki so potrebni zaradi niveletnega poteka obvoznice vzporedno s Kolodvorsko, pomenijo prostorsko degradacijo naselja na desnem bregu in degradacijo prostorskih in bivalnih razmer za stanovanjske hiše ob Kidričevi in Kolodvorski.

   Obvoznica s krožiščem, priključki, mostovoma in niveletnim potekom ni v merilu naselja, v katerega je s težavo stlačena, zato bi bilo za njeno prostorsko umestitev potrebno žrtvovati celotni obstoječi del naselja na desnem bregu Soče.

    

5. Iz prometnega vidika pomeni obvoznica višje hitrosti vožnje in prednostno cesto pred ostalimi cestami v naselju, ki se nanjo priključujejo. To pomeni, da bi bila že na Kidričevi dovoljena višja hitrost. Na celotni trasi obvoznice, ki bi dejansko potekala skozi naselje, bi bile dovoljne višje hitrosti, kot so sicer dopustne v naselju, sicer ne moremo govoriti o obvoznici. Obstoječe naselje bi bilo z izgradnjo take obvoznice podrejeno tranzitnemu prometu skozi naselje.

   
   

6. Ulična mreža in odprte javne površine v naselju bi bile s tako obvoznico žrtvovane za tranzitni promet. Umestitev obvoznice v naselje pomeni prilaščanje javnega odprtega uličnega in tržnega prostora naselja za potrebe tranzitnega prometa:

   - Trg s spomenikom padlim borcem tik ob starem mostu bo spremenjen v krožišče.

   - Ulični prostor Kolodvorske ulice, ki sedaj vodi na kolodvor, bo z vzporednimi opornimim zidovi izmaličen v traso tranzitne obvoznice.

   - Z oteženim dostopom do železniške postaje, ločitvijo peš in avtomobilskega dostopa do kolodvora in neprivlačnostjo dostopa do kolodvora, se bo zmanjšala tudi uporaba vlaka. To pomeni favoriziranje osebnega motornega prometa napram že tako slabo razvitemu javnem prometu in je v nasprotju z vedno bolj aktualnimi trajnostnimi smernicami pri urejanju naselji.

    

7. Predlagana trasa obvoznice bi posegla v kanalska korita na reki Soči, ki so naravna vrednota državnega pomena.

   Oba premostitvena objekta (most čez potok Gorevšček in most čez reko Sočo) na trasi obvoznice posegata v kanalska korita na reki Soči. Na srednjem delu rečnega toka Soče so, zaradi številnih regulacij reke v tem delu za namene proizvodneje električne energije, to zadnja v naravni obliki ohranjena rečna korita. Skupaj s prostorsko umestitvijo naselja v prostor tvorijo enega od osnovnih elementov izjemne slikovitosti in prostorske identitete Kanala. Na območju občine Kanal je prav v tem delu eden od zadnjih ohranjenih in nereguliranih delov reke, kjer se pokaže reka Soča v vsej svoji tako opevani lepoti. V zadnjih letih, po izgradnji novih elektraren, se obrežje Soče v kanalski občini stihijsko in potihoma spreminja v množico deponij in separacij proda. Soča se ne konča pri Tolminu in ni naravna vrednota oziroma spomenik samo v zgornjem toku!

    

8. Kakšen je odnos predvidene obvoznice do kulturne dediščine Kanala, zlasti do njene naselbinske dediščine? Izvedba take obvoznice bi pomenila nepovratno uničenje prostorske identitete Kanala ob Soči.

   Pretveza za predlagano obvoznico je zaščita trškega jedra pred tranzitnim prometom. V resnici pa predlagana trasa obvoznice trškega jedra na južni strani ne zaobide, temveč sega vanj in se znotraj njega priključi na glavno cesto.

   Na severni strani krožišče obvoznice meji na star most, kjer je po kulturnovarstvenem režimu meja naselbinske dediščine Kanala. Formalna meja območja naselbinske dediščine niti ni pomembna, ker je iz Fabianijevega regulacijskega načrta jasno razvidno, da je bil glavni občinski trg po prvi vojni zasnovan kot kontinuiran trg, ki poleg trga pred hotelom, obsega tudi trg pred cerkvijo z mostom in se z razširitvijo konča na desnem bregu, kjer je danes partizanski spomenik. To pomeni, da je predvideno krožišče locirano na samem osrednjem trgu, ki sega tudi na desni breg reke.

   Po mnenju preučevalcev dela Maksa Fabianija je njegova arhitektonska rešitev glavnega trga v Kanalu najboljša, kar jih je arhitekt naredil v Posočju (Marco Pozzetto: Maks Fabiani - Vizije prostora, str. 283).

   Glede na Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine (vir: situla.org) v območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki med drugim predpisuje tudi ohranjanje naslednjih zgodovinskih značilnosti naselij, ki pa jih umestitev izbrane trase v prostor ne ohranja:

• izbrana trasa ne ohranja naselbinske zasnove (komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja), ker del zgodovinskega trga spremeni v krožišče;

• izbrana trasa ne ohranja prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (vodotoki itd.), ker posega v kanalska korita na reki Soči;

• izbrana trasa ne ohranja naravne in druge meje rasti ter robove naselja, ker posega v južni rob naselja. Predvidena obvoznica bi kot prostorska pregrada zaobjela naselje na južni strani in s tem spremenila južni rob zgodovinskega jedra;

• izbrana trasa ne ohranja odnosa med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), ker radikalno posega v odnos med naseljem in okolico. Ker je most obvoznice predviden le 200 metrov južno od starega mostu, in ker se obvoznica zakjuči v trškem jedru, bi z njeno realizacijo uničili znamenito značilno silhueto naselja z mostom, ki se pne čez rečno korito. Vedute na naselje brez obvoznice ne bi bile več možne ne iz južne strani in niti ne iz severne strani. Dodatni oporni zidovi ob Kolodvorski ulici bi degradirali tudi kamnit podporni zid, ki je sestavni del bohinjske proge (tehnična dediščina).

   

9. Izvedba obvoznice na predvideni trasi bi pomenila nepopravljivo škodo v prostorskem urejanju Kanala. Predvidena obvoznica je v odnosu do obstoječega naselja in reke Soče kot predimenzioniran prostorski parazit, ki naselje podreja tranzitnemu prometu in se pri tem ne ozira niti na naravne niti na ustvarjene danosti obstoječega naselja.

Izvedba predlagane obvoznice bi pomenila uničenje izrazite prostorske identitete Kanala ob Soči in ga pretvorila v prostorski zmazek.

Absurden je eden od glavnih argumentov zagovornikov te obvoznice, češ da bi z njo zaščitili staro trško jedro in stari most pred škodljivimi vplivi prometa. Nasprotno je res, da bi predlagana trasa obvoznice nepopravljivo izničila bistveno in edinstveno prostorsko kvaliteto naselja, to je krajinsko umestitev naselja Kanal ob Soči v prostor reke Soče.

10. Ne glede na to, da je bila trasa obvoznice umeščena v prostor pred petnajstimi leti, odlok o LN pa objavljen leta 2001, so izbrana trasa obvoznice in postopki, ki jih občina trenutno vodi v zvezi z njeno izvedbo, v nasprotju kar z vsemi temeljnimi načeli prostorskega načrtovanja, ki jih predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju: z načelom trajnostnega prostorskega razvoja, z načelom javnosti, z načelom usmerjanja prostorskega razvoja naselij, z načelom prevlade javnega interesa, z načelom ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora, z načelom vključevanja varstva kulturne dediščine in z načelom strokovnosti.

Ob vsem povedanem nočem niti ugibati, zakaj hoče občinska oblast na vsak način »osrečiti« Kanal in Kanalce z izvedbo tako spornega projekta in se pri tem poslužuje nelegitimnih in verjetno tudi nelegalnih postopkov. Ker Kanalci v širši občinski upravi očitno, glede na nedopustne prostorske odločitve, ki jih ta sprejema, nimamo Kanalu naklonjenih predstavnikov, se bomo morali podvizati in se obrniti na varuhe zakonitosti in ustavnosti v državi.

Predvidena gradnja kanalske obvoznice na izbrani trasi je še en prispevek k slovenski prostorski blaznosti, ki bi moral zanimati tudi širšo slovensko javnost. Gradnja kanalske obvoznice na predvideni trasi je primerljiva s spornimi stanovanjskimi pozidavami na Krasu. Tudi Soška dolina je mejno območje, simbolna pokrajina posebne lepote ob ikonični reki Soči, ob katero je na edinstven način umeščeno tudi naselje Kanal ob Soči.

Zahtevajmo, da tako tudi ostane!