V sredo dopoldne smo upokojenke, ki se običajno družimo v Medgeneracijskem centru Pri Tinci, obiskale otroke v Vrtcu Deskle, da bi skupaj z njimi obudili stare igre, s katerimi smo se zabavali v času, ko še ni bilo televizije, računalnikov, računalniških igric in podobnega.

Otroci so zvedavo in z veliki, pričakovanjem zrli v gospo Silvo Matevžič, ki jim je v nekaj besedah predstavila namen našega obiska.

Najprej smo vsi skupaj za ogrevanje zaplesali Ringa, ringa raja in Rdeče češnje rada jem. Zelo zabavno se jim je zdelo Gnilo jajce in še posebej Sprmince, sprmance. Ali mogoče veste, katera igrica je to? Zelo je preprosta. Potrebujemo le majhen gumbek, ki ga eden od igralcev, medtem ko drugi »miži« skrije v dlani nekoga izmed sodelujočih. Na ukaz »sedaj« mora tisti, ki je mižal odkriti v čigavih rokah je skrit gumbek. Če mu to v prvem poskusu ne uspe, lahko poskusi še dvakrat. Otroci so pri rej preprosti igri, kjer je edino igralo droben gumbek, neizmerno uživali. Podobno je bilo pri igrici Brčkalo - vrtenje gumba na vrvici. Otrokom je bil tako všeč, da so se odločili, da bodo igralo odnesli domov in jo pokazali še staršem.

Druženje smo zaključili z igrico Ali je kaj trden most? In kako že gre ta igrica? Dva se držita za roke in jih imata dvignjene, da tvorijo most. Otroci, ki se držijo za roke, vprašajo: »Ali je kaj trden most?«. Odgovor je:« Kakor kamen, skala, kost«. Otroci spet vprašajo:«Ali lahko gremo skoz?«. Odgovor:«Da, če nam Zadnjega pustite.« Otroci:« Da, če ga ulovite«. Četica pohiti pod mostom, kjer skušata tista, ki tvorita most, zajeti čim več otrok. Igra se nadaljuje dokler niso zajeti vsi otroci.

Ne le otroci tudi vzgojiteljice in me upokojenke smo neizmerno uživali. Starejši, ker smo se za kratek čas vrnili v obdobje našega otroštva, otroci, ker so ugotovili, da obstajajo tudi drugačne igrice, za katere ne potrebuješ raznovrstnih igračk in računalnikov.

Tekst: Majda Rejec