Ko si mlad,teče življenje popolnoma drugače,do osemnajstega leta tudi bolj počasi.Zjutraj bi kako rad še pospal,pa moraš vstati in oditi v šolo,pozneje v službo,imaš otroke in družino,...in komaj čakaš,da se boš upokojil in se boš zjutraj, ko si prej moral vstajati, sedaj v postelji šele prvič obrnil. Otroci in vnuki so že odrasli in ti živiš v navideznem "miru".Včasih čez dan za krajši čas zakinkaš kar na kavču, a zvečer, ko se odpraviš spat, spanja ni.
Tako se dogaja tudi meni in v mislih potujem po Ročinju . Obidem vse gaze in hiše in ugotavljam, kdo je živel in še živi v tej ali oni hiši.Teh je že veliko praznih.Hvala Bogu,v nekaj njih se je le nastanilo nekaj "novih" vaščanov.Ne poznam jih še, ne poznam pa tudi mladih avtohtonih Ročinjcev.
Ko sem neko noč tako potovala po vasi, sem ugotavljala, da so se včasih pojavljala predvsem imena: Francka, Jožefa, Pepca,Katarina, Janez,Pepi, Mica in teh Mic je bilo v Zasnku kar nekaj in to kar v sosedščini: Mica Kaučeva, Mica,Bremčeva, (mlajša Micka Miklavčeva),Mica Muščeva, Mica Miklavževa, na Bregu še Mica Durjavova in na Placu Mica Lenna.Da se je vedelo, o kateri Mici je govora, je bilo treba povedati zraven še hišno ime.
Teh Mic (Marij!) sem se spomnila in v meni so zaživele njihove podobe.Ne vem, če sem se takrat spomnila vseh, ki sem jih poznala, zato prosim za pomoč.Če veste za še katero, prosim, dodajte jo.Hvala!
Morda komu ne bo povšeči, da obujam spomin na domačine, ki jih davno več ni,a nekje sem prebrala, da živi človek vse do takrat, dokler živi in se ga spominja poslednji, ki ga je poznal.
Zapisala :Adela Jerončič
20.02.2025