Izbrana pot ni bila naključna, saj je potekala skozi vasi, ki ležijo tik ob gigantu Salonit Anhovo. Pred začetkom pohoda so zbrani prisluhnili upokojeni učiteljici Lidiji Rahotina, ki je opisala zgodovino naselja Anhovo, predvsem kako je bližina tovarne negativno vplivala na kraj, ki je danes postal skoraj mesto duhov. Zatem je prof. zgodovine Anastazija Bevčar v počastitev 25-letnice rojstva naše države opisala zgodovino slovenskega naroda in zaključila, kako moramo biti ponosni na svojo domovino, jo ceniti ter varovati. Kljub vročini se je velika skupina pohodnikov odpravila na pot. Ob tovarni je g. Janoš Morenčič predstavil sporno naložbo podjetja Salonit Anhovo d. d., s katero se namerava ogromno povečati kurjenje odpadkov in nevarnih odpadkov v peči cementarne. Poudaril je, da to ni več cementarna, ampak sežigalnica. Za primerjavo je podal, da letno v peči Salonita zakurijo 108000 ton odpadkov, kar bi napolnilo kolono tovornjakov od Anhovega vse do Postojne. Vse to zaradi kapitala in brez ozira na okolje in zdravje ljudi.

V vasi Krstenica so nas pričakali vaščani. G. Boris Gabrijelčič je predstavil zgodovino cerkve sv. Miklavža iz 14. stoletja, v kateri je v naravni velikosti plastika tega svetnika, ki je bila razstavljana v Parizu in drugih mestih Evrope. Malo po 18.00 smo prispeli na pokopališče v Kanalu, kjer je potekala kratka komemoracija v poklon žrtvam azbesta. Predsednik društva EKO Anhovo Bogomir Bavdaž in ga. Andrejka Kumar sta odkrila spominsko obeležje iz kamna z vklesanimi črkami: »Poklon žrtvam azbesta in opomin okoljskemu onesnaževalcu. Tu smo mi doma.« Avtohtoni kamen je dar podjetja Marmor in granit Vojko Mužina iz Sela. Zapis na kamen je oblikoval Pavel Širok, obdelavo, prevoz in postavitev pa je financiralo društvo EKO Anhovo.

Po odkritju je kanalski župnik g. Aleš Rupnik obeležje blagoslovil, sledil pa je osrednji govor znane okoljevarstvene aktivistke, ge. Lucije Mozetič. Vsem navzočim je vlila pogum, da je z vztrajnostjo mogoče kljubovati še tako velikim kapitalističnim interesom, ter zaključila, da je čisto okolje vrednota in naša pravica. Vse borce, ki jim je mar za zdravje vseh nas, je imenovala za stražnike, kot je zapisal veliki primorski pesnik Simon Gregorčič v pesmi Stražnik:

Naj le preté sovražniki,

prežé naj krog in krog,

saj mi smo domu stražniki

in z nami drug je mnog!

Program, ki ga je povezovala ga. Manca Vinazza, je zaključil g. Franc Bevčar, ki je s kitaro zaigral in zapel avtorsko pesem in himno društva Eko Anhovo in dolina Soče Za otroke.