Logo MojaObčina.si
DANES
15°C
8°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Rada imam ta zbor, rada imam svoje pevce

Mešani pevski zbor Jože Srebrnič je s koncertom v Kulturnem domu Deskle v soboto 14. aprila obeležil 35 let obstoja. Na nastopu, na katerem so jih prisotni nagradili z dolgim aplavzom, na koncu pa skupaj s pevci zapeli pesem Kje so tiste stezice, je zboru še veliko uspešnih let zaželel tudi župan Andrej Maffi. Slavnostnega koncerta pa so se med drugimi udeležili tudi Klemen Stanič, predsednik KS Deskle-Anhovo in Petra Paravan, predstavnico novogoriške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Tekst: Vanja Gabrijelčič

 

 

Leto 1977. V Pirenejih je pričela delovati prva elektrarna na sončno energijo. V Španiji so potekale prve svobodne volitve po letu 1936. Umrli so Elvis Presly, Maria Callas, Charlie Chaplin. Delovati začneta ansambla Dire Straits in Pankrti. Nastane pesem Sreča na vrvici. Rodita se člana našega zbora Sabina Stanič, danes Pečenko, in Bojan Gabrijelčič. Na prvih pevskih vajah pod vodstvom Adele Jerončič prvič zapojejo pevci novega  pevskega zbora, ki si nadene ime MePZ »Jože Srebrnič« Deskle.

 

Če za Sabino Pečenko in Bojana Gabrijelčiča rečemo, da sta še mlada in v najlepših letih življenja, velja za MePZ »Jože Srebrnič«, da praznuje jubilej, ki mu ga lahko zavida marsikateri pevski sestav: 35-letnico neprekinjenega delovanja.

 

V kroniki, ki jo kronisti vsa leta vestno pišejo, preberemo, da je MePZ Jožeta Srebrniča v Desklah ob različnih priložnostih zapel več kot 100-krat, skoraj 50-krat je pel v drugih krajih naše občine, 66-krat je pesem ponesel izven njenih meja, med drugim v ljubljanske Križanke, v Novo mesto, Domžale, na Vrhniko, z njo je več kot 10-krat razveselili Slovence v zamejstvu, pel v Vidmu, Rožeku v Avstriji, na Reki, 5-krat na Ceciljanki, od leta 1978 se zbor udeležuje revije Primorska poje, prav tako je reden gost Revije pevskih zborov Goriške. V vseh teh letih se je povezal s kar 47 pevskimi zbori. V njihovem repertoarju pa najdemo kar 250 skladb.

 

Mnogo je dogodkov, ki se jih pevci radi spominjajo. Med tiste, mimo katerih zagotovo ne morejo, sodijo uvrstitev na zaključni koncert izbranih zborov Goriške, Srečanje treh dežel, na katerem so se družili zbori iz Rožeka v Avstriji, iz Humina v Italiji in seveda MePZ »Jože Srebrnič«, prireditev Bom naredu st'zice, čier so včasih bile, ki je zbor povezala z zboroma iz Beneške Slovenije, »Pod lipo« in Beneške korenine. Med lepše štejejo tudi izvedbo Hydnove maše Missa Brevis, ki je zbor združila z MPZ »Kazimir Nanut«, s sopranistko Marjetko Luznik, z organistko Mirjam Furlan, godalnim kvartetom Štiristrunke in je doživela kar 11 ponovitev.

 

Peti v zboru pa ne pomeni le nenehnega ponavljanja enih in istih taktov, vedno istih skladb ali resnih nastopov. Predstavljajte si, da pridejo na pevske vaje 'cigani', seveda na pustni torek, ali da se na novoletnih zabavah moški del zbora prelevi v  baletke Bolšoj teatra, ki zaplešejo del Labodjega jezera, pevci postanejo plesalke pariškega »Moulin Rouga« in odplešejo kankan, zapojejo kot prava dalmatinska klapa, ženski del razvnamejo dolgolasi rokerji, strasti pa prebudijo argentinski plesalci tanga. Solze smeha ob teh dogodkih niso redkost.

 

Prav tako je bilo lepo z zborom zapeti v vinski kleti pod ulicami Maribora, odkrivati lepote Prekmurja, nazdraviti s penino in pokušati vino v repnici na Bizeljskem, zapeti v cerkvi v Olimju ali na Sv. gorah na Bizeljskem. Za Adelo pa je bilo najbrž posebno doživetje zaigrati na Sv. gorah na stare lesene orgle.

  

In vsega prej omenjenega ne bi bilo, če zbor ne bi povezoval ljudi, ki so v pesmi našli skupni jezik.»Rada imam ta zbor, rada imam svoje pevce,« je v enem od intervjujev izjavila Adela. »Vsak je le kot kamenček v mozaiku, brez katerega pa mozaika kot celote ni.« 186 kamenčkov sestavlja mozaik MePZ »Jože Srebrnič« in če bi le eden manjkal, bi bila slika povsem drugačna. Vsak kamenček je tesno vpet v celotno podobo, tudi zaradi Adeline odprtosti in odprtosti članov zbora. Preprosto sledijo reku, da kdor poje, slabo ne misli.

 

Slavnostni koncert pa je bil hkrati priložnost, da smo izrekli priznanje vsem, ki ostajajo zvesti ljubiteljski glasbeni dejavnosti 5, 10, 20 ali 30 let. Bronaste, srebrne, zlate in častne Gallusove značke je podelila Petra Paravan, predstavnica Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

 

Pevci prihajajo in odhajajo, a ob Adeli od prvih pevskih vaj vztrajajo štirje, ki so  med prejemniki častne Gallusove značke. Zdi se, da si svojega življenja brez druženja ob pesmi v pevskem zboru preprosto ne morejo zamišljati, saj pesem bogati življenje, pravi Anica Valentinčič, za Rozano Čendak je pesem življenje duše, Dionizija Jerončiča ohranja mladega, Valter Valentinčič pa vse te misli povzame in reče »pojem, ker preprosto uživam«.

 

MePZ »Jože Srebrnič« si ne moremo predstavljati brez zborovodkinje Adele Jerončič. Od prvih pevskih vaj z ljubeznijo in s predanostjo drži niti zbora in s svojimi pevci deli dar, ki ji je bil položen v zibelko. Tudi po njeni zaslugi so prireditve, ki jih s svojim zborom sooblikuje, lepše, polnejše, bogatejše. Kdo ve, kolikokrat se je ob njeni pesmi orosilo oko ali je poslušalce spreletel srh. Tudi po njeni zaslugi je mnogim glasba postala nepogrešljiv sopotnik življenja, zaradi nje so lepi trenutki še lepši, pusti svetlejši, težke pa je z njo lažje premagovati. Zato smo ji sedanji in nekdanji pevci hvaležni za vse, kar nam daje in ji želimo veliko zdravja in moči, da bi zmogla nadaljevati svoje plemenito poslanstvo.

 

MePZ je na slavnostnem koncertu ob 35-letnici delovanja pod vodstvom Adele Jerončič zapel naslednje pesmi: Missa Loretto Vojteha Adalberta Ržihovskyega, J njen čeua jti gna Pavla Merkuja, Tam čir teče bistra Zila Jožeta Leskovarja, Poljske rože Vinka Vodopivca, Vesna Alojza Srebotnjaka, Pod jasnim soncem rdeča roža Rada Simonitija, Pesmi od ljubezni in kafeta Alda Kumarja, Polka je ukazana v priredbi Mateja Hubada.   

 

Oglejte si tudi