Zadnjo soboto v septembru smo se odpeljali do Kulturnega doma Gorica, kjer so nas pričakali naši prijatelji, člani Društva slovenskih upokojecev za Goriško.

Gospod Mirko Radinja, ki je svoja mlada leta preživel na Ligu, kjer je obiskoval prva dva razreda osnovne šole in nato nadaljeval v Kanalu, dokler se ni kot enajstletni fantič odselil v zamejstvo, nam je predstavil gluhonemnico, ki jo je v Gorici leta 1840 zgradil in nato vodil duhovnik, pisatelj, učitelj, kulturni in humanitarni delavec ter svetovno znan alpinist Valentin Stanič, rojen v Bodrežu pri Kanalu. Prav pri popravljanju gluhonemnice se je ponesrečil in za posledicami poškodb umrl.

Iz Gorice smo se odpeljali v Šentmaver, vasico ob vznožju Sabotina, ki je bila v prvi svetovni vojni popolnoma porušena. Za obnovo zaselka okoli cerkvice svetega Nikolaja je načrte izdelal arhitekt Maks Fabjani. Žal je bila cerkvica porušena tudi v drugi svetovni vojni.

Ker je bil naš obisk povezan s pohodom, nas je gospod Mirko popeljal po stari romarski poti na Sabotinu. Obiskali smo kapelico, katere izvor pravzaprav ni znan in je bila skoraj v celoti porušena. Od nje so ostali le tlak in nekaj zidovja.Na pobudo Mirka Radinje so kapelico pred dvema letoma obnovili in v njen postavili kip Matere božje, ki so ga zelo poškodovanega našli v Podsabotinu in ga je mojstrsko obnovil Marko Figelj, umetnik iz Šentmavra. Po krajšem vzponu smo se, začeli spuščati proti izhodišču in uživali v lepih razgledih na obe Gorici, Kras in Furlanijo.

Naslednji postanek smo imeli v Štandrežu, vasici, ki predstavlja predmestje Gorice. Tudi za njeno obnovo po prvi svetovni vojni je načrte izdelal Maks Fabjani. Zanimiva je cerkev svetega Andreja, ki je bila prvič pozidana v drugi polovici 17. stoletja, današnja pa je bila sezidana leta 1923, saj je bila, tako kot celotna vas, med prvo vojno porušena.. Poslikave v cerkvi so delo slikarja Toneta Kralja. Na eni je upodobljen angel, ki prebada hudičevo glavo, ki naj bi bila, tako pravijo, podobna fašističnemu vodji Benitu Mussoliniju.

Potepanje po zamejstvu smo zaključili v Pevmi, slovenski vasi, ki ima tudi šolo v slovenskem jeziku, ki jo obiskujejo pretežno otroci iz Pevme, Šentmavra in Oslavja. Tu je bila rojena Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra v Sloveniji. Ustanovila je prvo posvetovalnico za matere in dojenčke v stari Jugoslaviji, bila je pobudnica za ustanovitev prve šole za medicinske sestre v Ljubljani, kjer je tudi predavala. Danes nosi njeno ime Fakulteta za zdravstvo na Jesenicah, kjer je Angela Boškin začela svoje poslanstvo.

Druženje smo zakljućili v popoldanskih urah z obljubo, da bomo tovrstna srečanja še ponovili.