Letos, ko v Sloveniji praznujemo stoto obletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja in petdeseto obletnico premiere filma Cvetje v jeseni, ki je bil posnet po istoimenski povesti Ivana Tavčarja v Starem vrhu nad Poljanami, smo v Medgeneracijskem centru Pri Tinci gostili glavno igralko filma – Mileno Zupančič.
Srečanje z njo je velikodušno organiziral gospod Zdravko Duša, urednik, prevajalec, scenarist in ustanovitelj litearno-glasbenih srečanj Lukatelce v rodnih Volčah, ki je bil tudi moderator pogovora z igralko.
Pogovor je tekel o njeni biografiji “Kot bi Luna padla na Zemljo”, ki sta jo napisala s pisateljem Tadejem Golobom in seveda o filmu Cvetje v jeseni. Skozi pogovor smo spoznali njeno bogato življenjsko pot, ki so jo na poklicnem področju zaznamovale številne dramske in filmske uprizotitve tako doma kot tudi v tujini. Igralka, prejemnica številnih domačih in tujih nagrad in priznanj, je še vedno aktivna. Nastopa v ljubljanski Drami, ki ji je zvesta že več kot petdeset let, pa tudi v Beogradu. Spoznali smo jo kot izredno profesionalno, prijazno, odprto in kljub vsem nagradam preprosto, dostopno in srčno osebo.
Navdušena je bila nad pozdravom presednice Krajevne skupnosti, Petre Drnovšek, razveselila se je čudovite torbice iz blaga, ki jo je zanjo sešila Mihaela Blažič, s sliko doline Soče pa jo je okrasila amaterska slikarka Helena Stanič.
Po predstavitvi je sledilo sproščeno druženje in obvezno slikanje za spomin na čudovito srečanje.



