Doma upokojencev v bližnji prihodnosti ne načrtujete, saj se domovi praznijo tudi zaradi vse večje stiske družin. Prihodki starostnikov postajajo namreč pomemben del družinskih proračunov. Na območju občine je dobro razvita mreža pomoči na domu, pripravljate pa tudi nekaj novosti.

Res je, na območju naše občine imamo dobro razvito mrežo pomoči na domu, ki zaradi novih trendov pri oskrbi starejših postaja vse pomembnejša.

Da bi mrežo še izboljšali in približali uporabnikom, pa tudi zmanjšali nekatere stroške, smo se odločili za nakup dveh manjših terenskih vozil in ustrezne posode za dostavo kosil.

Poleg tega smo z eno zaposlitvijo preko javnih del okrepili število oskrbovalk z dveh na tri.

Razmišljamo tudi o ponudbi novih storitev, recimo, o možnosti prevoza v zdravstveni dom. Nekaj pa bo potrebno narediti tudi glede cen. Zaradi razdrobljenosti terena imamo v naši občini v primerjavi z ostalimi goriškimi občinami najvišje cene oskrbe na domu. Zato bomo v naslednjem proračunu preverili možnosti za dodatno znižanje cen teh storitev. Želimo si, da bi se v pomoč na domu vključili vsi, ki jo potrebujejo.

Ob tem naj dodam, da smo za to občutljivo področje dela – pomoč na domu je še vedno stigmatizirana - doslej imeli veliko srečo tudi z zaposlenimi. Nobenih pripomb na njihovo delo nimamo, zgolj zadovoljne občane.

V Desklah naj bi v prostorih Kulturnega doma, iz katerih se je izselil najemnik gostinskega lokala, nastal dnevni medgeneracijski center. Kako daleč je ta zamisel?

Prostore za svoje dejavnosti občasno že uporabljajo člani društev iz Deskel in Kanala, ob prireditvah v domu pa jih uporabljata tudi občina in krajevna skupnost. Urnike in uporabo prostora koordinira upravitelj Kulturnega doma Aleksander Žnidarčič. Seveda pa so to zgolj zametki tega, kar smo si v teh prostorih zamislili.

Kdaj pa boste odstranili zasteklitev letnega vrta, ki jo je postavil nekdanji najemnik lokala in je bila predmet številnih razprav o tem, da kazi arhitekturno podobo Kulturnega doma?

Zasteklitev zaenkrat ostaja, saj se je prostor pokazal za uporabnega, ker omogoča druženje po številnih prireditvah v Kulturnem domu (revija pihalnih orkestrov, revija pevskih zborov).

Korak naprej pa ste v občini naredili glede obrtne cone. Z družbo Salonit Anhovo ste namreč poleti podpisali pismo o nameri za izgradnjo obrtne cone.

Pismo smo podpisali, sedaj pa zbiramo konkretne predloge glede potreb po velikosti in opremljenosti prostorov za izvajanje obrti. Zato pričkaujemo, da se nam bodo obrtniki oglasili, da uskladimo možnosti, potrebe in želje.

Gre za sedem tisoč kvadratnih metrov zemljišča na območju Salonita Anhovo, ki ga je občinska uprava pridobila v last z zamenjavo za druga svoja zemljišča. Ko bo območje tudi uradno v lasti občine, ga bomo ustrezno komunalno opremili in tako ustvarili pogoje za razvoj obrtništva in malega gospodarstva.

V kakšni finančni kondiciji - če se izrazimo v duhu evropskega košarkarskega prvenstva, ki je potekalo v Sloveniji - pa je kanalska občina na splošno glede uresničevanja načrtovanih investicij?

Denar za vse načrtovane investicije v letu 2013 je zagotovljen. V proračunu za leto 2014 pa pričakujemo upad sredstev. Gospodarske razmere v državi se ne izboljšujejo, vse več je sive ekonomije, premalo pobranih davkov. Poleg tega smo na srečanju s predsednico vlade Alenko Bratušek v Brdih lahko razumeli, da načrtujejo znižanje glavarin za občine. Zato je v tem trenutku težko napovedati investicije v prihodnjih letih, saj še nimamo natančnih podatkov, kako bo s financiranjem občin iz državnega proračuna.

Svetla točka pa ostajajo evropska sredstva, saj pričakujemo, da bo naša občina tudi v novi finančni perspetkivi 2014-2020 uspešna pri črpanju denarja iz evropskih skladov, kakor je bila do sedaj.

Kako pa v duhu vladnega zategovanja pasu gledate na zamisel o združevanju občin?

Lokalne skupnosti so še vedno največji ponudnik del za obrtnike in podjetja. Samo naša občina je letos za investicije namenila okrog 3 milijone 300 tisoč evrov. Kot samostojna občina smo lahko naredili veliko več, kot če bi ostali del velike novogoriške občine.

Občin tudi ne bo preprosto ukinjati, saj so nastajale skozi dolgotrajen proces.

Sicer pa naša občina ni v nevarnosti, da bi jo po sedanjem predlogu ukinili, saj imamo skoraj šest tisoč prebivalcev.

Se pa strinjam, da bi lahko oziroma da bi morali združevati različne službe, od medobčinskega redarstva, do davčne, revizijske službe, urejanja prostora …

Sicer pa si v občinskih upravah želimo, da bi nam država zagotavljala stabilnost, ne pa da vse več bremen prelaga na lokalne skupnosti in jim tako rekoč vsak dan spreminja zakonodajo.

Med pomembnejšimi nalogami lokalnih skupnosti je zagotavljanje kakovostne pitne vode za vse občane. Tudi ob letošnji suši je bilo v kanalski občini kar nekaj težav na tem področju.

Naj povem, da smo letošnje sušno obdobje kar dobro preživeli. Nekaj težav smo zaznali na manjših vodovodih v občini, medtem ko je bil denimo kanalski vodovod celo poletje stabilen. Občani so se poleti večinoma držali navodil o uporabi pitne vode zgolj v gospodinjske namene in občinski redar ni imel večjega dela. Sicer pa bo pitna voda vedno bolj dragocena dobrina in dolgoročna rešitev je le njena gospodarna raba.