Oškodovanci morajo škodo na stanovanjskih in lastnih gospodarskih objektih prijaviti na posebnih obrazcih. Ob tem je potrebno navesti podatke o višini vode in katere prostore je zalila – klet pritličje ali nadstropje. V večstanovanjskih stavbah je potrebno navesti številko enote v stavbi.

Sicer pa škodo v gozdovih ocenjuje Zavod za gozdove, na kulturni dediščini pa komisije Zavoda za kulturno dediščino. Škodo na vodotokih bo ocenila Agencija RS za okolje (ARSO). Pristojne službe bodo ocenile tudi posledice poplav na cestni infrastrukturi in v gospodarstvu.

Rok za popis škode na stvareh je 5. december 2012, kot je določeno v Sklepu za ocenjevanje škode, ki ga je izdala Uprava RS za zaščito in reševanje

Obrazce za prijavo škode dobite na občinski upravi.

Kljub temu, da je ARSO preklical rdeči alarm za zahodno Slovenijo, na Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo na veliko nevarnost plazov, saj ponekod (tudi na Goriškem) ogrožajo infrastrukturo in nekaj objektov. Zato, poudarjajo na Upravi, bodite pozorni na spremembe v vaši okolici. Znaki za nevarnost plazenja so nagubanost zemljišča, posedanje, večja namočenost, razpoke in premiki na zemljišču.

Po podatkih Uprave se je v Sloveniji od 5. novembra do danes sprožilo 526 zemeljskih plazov. Največ plazenja zemljišča, 243 primerov,  je bilo v Celjski regiji, 80 v Koroški regiji in 69 v Ljubljanski regiji.

»Najhujša naravna katastrofa v Sloveniji v zadnjih 100 letih ni bil potres ali poplava, pač pa zemeljski plaz. Sprožil se je s Stoža na višini 1500 metrov in kot drobirski tok stekel po dolini Mangartskega potoka proti Gorenjemu Logu. Do tja je porabil pičlih 5 minut. Pod seboj je pokopal 7 ljudi. Porušil je 6 stanovanjskih hiš, dva mostova in hidrocentralo Možnica,« so še zapisali na strani Uprave za zaščito in reševanje.

Kako visoka je bila Soča prejšnji ponedeljek (5.11.2012), pa si lahko ogledate na fotografijah.