Le kdo ga ne pozna. Jože Skrt iz Mežnarije v Levpi je konec oktobra praznoval 90 let. Za ta častitljiva leta se zelo dobro drži, na praznovanju v krogu družine je bil kot fant špadni. Rodil se je 30. 10. 1933 v Levpi mami Karolini in očetu Angelu, pridružil se je sestri Marici, bratu Emilu in sestri Klari. Ko je imel 7 let, se je začela druga svetovna vojna in brezskrbnega otroštva je bilo konec. Brat je bil dovolj star, da je šel v partizane, obe sestri in on pa so pomagali staršem pri vseh opravilih na njivi in v štali. Ker je bila družina zavedna, so pomagali partizanom. Že zelo mlad je izgubil starše, brat je šel na študij, sestri pa sta zelo kmalu odšli za kruhom v druge kraje. Pepi je ostal sam na kmetiji in kmalu se je zaljubil in našel življenjsko sopotnico Valerijo v sosednji vasi. Ustvarila sta si družino in rodili so se jima trije otroci Damjan, Mirjam in Sandi.  Da je lahko obnovil domačijo in preživljal družino je najprej opravljal različna dela, nato pa se je zaposlil na Cestnem podjetju Nova Gorica, kjer je delal do zaslužene upokojitve leta 1996. Tudi po upokojitvi je skrbel za kmetijo, obnavljal sadovnjake, skrbel za živino v hlevu, pa tudi na sorodnike ni pozabil, saj je marsikdo bil deležen njegovega pridelka. Poleg vsega tega dela je že od rane mladosti opravljal tudi delo mežnarja v domači cerkvi v Levpi. Ker zelo rad prepeva, je bil dolga leta član domačega prosvetnega in cerkvenega pevskega zbora. Pepija so vedno zanimali tudi drugi kraji, rad je obiskal brata v Zagrebu pa tudi sestro v Kopru. To pa zanj ni bilo dovolj, zato se je vedno odzval povabilu na izlet domačega društva, zbora ali firme, kjer je delal. Z ženo sta poskrbela, da so se otroci izučili svojih poklicev, prišli do kruha in si ustvarili družine. Pepi ima tri vnukinje in štiri vnuke. Čeprav po smrti svoje žene živi sam, je njegovo življenje vedno polno dogajanja in v njegovem domu je vsak dobrodošel. Vsi njegovi mu želimo še veliko zdravih in veselih let življenja. Na zdravje dragi Pepi.

Vanja Cotič