Kulturno, posebej društveno, življenje v Avčah so zaznamovali vzponi in padci. O dogajanju pred 1900 ne vemo skoraj nič, do razmaha fašizma pa so bili vaščani dejavni na pevskem, igralskem področju, imeli so knjižnico, v vasi je bila osnovna šola. Po drugi svetovni vojni je bilo za nekaj časa obujeno igralstvo, najdlje pa se je ohranilo petje, cerkveno in posvetno, povezano med drugim s prazniki v cerkvenem letu in različnimi proslavami. Po odkupu in posodobitvi nekdanje Bavdaževe hiše se tam prirejajo tudi martinovanja in občasne razstave.
Na razstavi starih vezenin in drugih ročnih del, ki je poleg nastopa vokalne skupine Liška dekleta z Liga in folklorne skupine Folklornega društva Gartrož iz Nove Gorice obogatila letošnjo jesen, je bil od martinovanja 9. novembra do martinovega predstavljen izbor izdelkov (skupaj nekaj nad 80), ki jih hranimo v Avčah. Stari so od okrog 100 let in manj, veliko jih je iz časa pred drugo svetovno vojno in po njej. Nekatere so priženjeni ali primoženi v Avče prinesli iz rodnega okolja, nekateri so nastali med bivanjem posameznih vezilj, čipkaric zdoma, v begunstvu, šolah, po naročilu kot del bale ali za darilo. Nekatere družine so posodile izdelke enih samih spretnih rok, na primer Marije Jericijo, Nade, mame Lilijane Madonove, nekatere dela več sester ali mladostna dela prinašalk.
Enajst hiš (Jaknovi, Močnikarjevi, Gašperčičevi, Tončevi, Petričevi, Rimiščkovi, Pršeničevi, Frmonovi, Vrtaški, Madonovi, Hvonovi) je s posteljnim in drugim perilom, prti, prtiči, brisačami, zavesami in še čim, med drugim z dodatki za kuhinje, izbe (stenski prtiči s pregovori, prtič za bogkov kot) okrasilo razstavni prostor na kašči nekdanje Bavdaževe hiše. Razstavo so dopolnili zibelka, skrinjica za listine, svetilka, likalnik na oglje, tapiserija.
Med zbiranjem gradiva se je pokazalo, da so nekateri vezene in druge izdelke toliko uporabljali, da so jih izrabili, nekateri pa so ohranili veliko kompletov (blazine, rjuhe, otroška posteljnina). To velja predvsem za sodobnejše čase, v katerih prevladuje praktični vidik in ni nekdanjega pomanjkanja.
Vezenine in druga ročna dela tistim, ki jih ustvarjajo, lahko prinašajo notranje zadovoljstvo, nekaterim dajejo tudi kruh, nam, ki jih uporabljamo in občudujemo, posebno umetelne marsikdaj kot nekaj nedosegljivega, pa papirja, plastične konfekcije ne morejo nadomestiti.
