Žiga Koritnik je fotograf z več kot dvajsetletnim stažem. Skoraj dve desetletji je bil kamerman na nacionalni televiziji, v zadnjem obdobju pa je samostojni kulturni delavec.

Fotografsko pot je začel s spremljanjem koncertov, predvsem jazzovskih. Fotografija in jazz sta bili njegovi najstniški ljubezni, danes pa je uradni fotograf več jazz festivalov po Evropi, vzporedno s festivali pa vodi fotografske delavnice posvečene jazz fotografiji.

Od leta 1996 je hišni fotograf skopskega Jazz festivala, kjer vsako leto izdajo koledar z njegovimi posnetki. V zadnjem obdobju sta velik odmev doživeli njegovi fotografski monografiji, posvečeni Bohinjskemu jezeru in pustnim običajem v mestecu Gavoi na Sardiniji. Ukvarja se tudi z gledališko fotografijo in je sodeloval s številnimi filmskimi režiserji.

Koritnik je fotografiral številna znana glasbena imena, od Marca Ribotta, do Dizzya Gillespia, Gilberta Gila, B. B. Kinga, Raya Charlesa, Toma Waitsa ... Nekatere od fotografij jazz glasbenikov, ki jih je ujel v svojem dolgoletnem ustvarjanju, so obeležile tudi slovenski Kulturni praznik v Kanalu. Blaž Valentinčič namreč že več let vztrajno vabi najrazličnejše ustvarjalce, ki na predvečer 8. februarja poskrbijo, da mini galerija Bara Libero dobi novo podobo. Prijetno vzdušje pa vsakič prispevajo obiskovalci, ki 'mini proslavo' obiščejo v lepem številu, kakor se je zgodilo tudi letos.

O tem, kako nastajajo njegove fotografije, je Koritnik povedal: "Če se dogaja kaj prav posebnega, je to samo to, da misel na fotografijo sproži v meni velik notranji nemir, ki za sabo povleče tok misli o tem, kako bom to naredil. Ob tem se same po sebi začnejo vizualizirati stvari. Recimo, pelješ se proti Bovcu in vidiš vse skadrirano. Na podoben način začnem vizualizirati, ko dobim priložnost, da fotografiram denimo Marka Ribotta. Razmišljam, na kakšen način ga bom naredil, kako naj ustvarim najboljše pogoje v danem trenutku."

Glede odgovornosti ob fotografiranju velikih imen, pa pravi: “Odgovornost pri delu z velikimi imeni je seveda večja. Najprej, tega ne smeš zlorabljati. Pomembna pa je predvsem kvaliteta tvojega dela. Magija fotografije je tudi v tem, da v danem trenutku ne veš, kaj si naredil. Pri vsem je pomembno, da pri delu združiš svoj profesionalizem, obrtniško in tehnično znanje ter hkrati vložiš veliko svojega srca. Ne nazadnje se odgovornost kaže tudi v tem, da vse fotografije delaš s srcem. Ko to ljudje zaznajo, se začnejo odpirati, dobivati začneš vabila na festivale, na razstave. To je lepota, ki jo daje fotografija, ne glede na to, da ni prav blazno donosna. Fotografija je ena od stvari, ki te hitreje pripelje v stik z domačini, kjer koli že si. In to brez potnega lista.“