Tekst: Katarina Vuga
Drznila sem se oblikovalca poklicati in ga zaprositi za razgovor. Z ženo sta me prijazno sprejela na svoji samotni domačiji, ki leži tik nad Sočo. V sproščenem pogovoru sem izvedela, da ima kamen pravo barvo samo, kadar je moker. Ko se osuši, postane sivkast, zato se Iztok Konjedic sprehaja ob Soči, kadar je dež, da izbere kamen prave barve. Ko je ugodno vreme, pa sedi ob bregu reke in kamnu daje svojo podobo.
Kamen najprej obdela z brusilko, nato ga polira s suhim smirkovim papirjem, potem pa še s finim vodobrusnim papirjem, da končni izdelek dobi sijaj in naravno barvo mokrega kamna. Kamnu ni mogoče ničesar dodajati, ampak se ga lahko samo brusi in obdeluje, torej se masa odvzema. Pomemben je izbor kamna: biti mora dovolj kompakten, da se pri brušenju ne kruši; izbrati mora pravo barvo in že v njegovi obliki videti, kaj bo nastalo.
Najprej je pred mano razgrnil kup drobnih, raznobarvnih kamenčkov v obliki obeskov. Potem se je miza napolnila z večjimi obdelanimi kamni v najrazličnejših odtenkih, od rožnatih, rjavkastih, zelenkastih, sivkastih, črno-belih, bakrenastih, v barvah starega zlata, z ostanki fosilov, železovo rudo, z različno speljanimi žilami…neizmerno barvno bogastvo za oči in dušo.
Na Sveti Gori je že dvakrat razstavil celo vrsto svojih umetnin. Bile so sklede s pisanimi pirhi, kot jih je videti v naravi, črn podstavek v obliki usločene gobe s črno-belim pirhom v sredi, rožnat pepelnik z ustrezno barvo pirha, križ z dvema podobama…
Oblikovalec je povedal, da porabi samo za oblikovanje enega pirha od tri do pet ur, torej si lahko predstavljamo, koliko časa in potrpljenja je vloženega v množico drobnih umetnin, ki smo jih občudovali na razstavi. Koliko ur se je pod dežnikom potikal ob Soči, koliko ur je s spretnimi prsti brusil in gulil kamen, da je dobil končno podobo.
Navsezadnje je Stvarnik podaril človeku lepoto tudi ob dežju, saj se namesto pred televizorjem ali naveličano iztegnjeni na kavču lahko sprehodimo med soškimi kamni in se naužijemo neizmerne lepote narave.
Upamo si pričakovati, da bomo njegove mojstrovine lahko občudovali še kdaj tudi v Kanalu in ne le na Sveti Gori.
