Gozd na površini petih hektarov je v zasebni lasti pobudnika Parka Pečno, Primoža Kožuha. Otroštvo je preživel v Šempetru. Po gimnaziji se odloči za študij stomatologije v Ljubljani. Med študijem kar trikrat poskuša s sprejemnimi izpiti na Akademijo likovnih umetnosti: prvič za štos, drugič iskreno zares, tretjič iz trme. A niti v tretje ne gre.

V tem času se pridruži likovni sekciji KUD dr. Lojze Kraigher Univerzitetnega  kliničnega centra in Medicinske fakultete ter večkrat sodeluje na skupinskih razstavah. Kljub temu ima potem ko mu ukradejo sliko s skupinske razstave, še vedno občutek, da ima talent in da bo uspel. Svojo prvo samostojno razstavo postavi leta 1989 v avli Medicinske fakultete v Ljubljani. Amatersko risanje in slikanje počasi preraste okvir danega talenta. Poglabljanje v iskanju slikarskega izraza in lastnih sporočil nadaljuje ob pomoči akademskega slikarja Leona Koporca. Marca 1990 v Galeriji Bažato v Šempetru postavi na ogled sike in risbe. Leto kasneje pod okriljem UKC v Ljubljani ob desetletnici delovanja  KUD Lojze Kraigher izide knjiga Ars Medici, zbornik likovnih in literarnih del UKC in Medicinske fakultete, v kateri Kožuh predstavi sliko z naslovom Maska. V začetku leta 1992 ima kar dve samostojni razstavi, in sicer na Cesti in na Sevniškem gradu. Kasneje združuje poklic zobozdravnika in slikarstvo, dokler ne ugotovi, da je v slikarstvu izpel svoje globoke mladostniške misli in da je iskreno slikarstvo zelo zamudno delo ter njegov talent zelo povprečen. 

Med študijem v Ljubljani spozna Lijano iz Sevnice in jo kasneje kot partnerko v zasebnem življenju ter kolegico pripelje v Novo Gorico. Tu živita do specializacije, ko se skupaj z Maticem vrneta za tri leta v Ljubljano. Tam se navduši za gorsko kolesarstvo in prekolesari večino izmed 104 strmih kolesnic iz takratne biblije gorskega kolesarstva. Kasneje prekolesari še preostanek, izogne se le kočevskem predelu, ker se od otroštva boji medvedov. Tudi pri tem ima občutek, da je dober, dokler na edinem MTB (mountain bike – gorsko kolesarskem) maratonu, ki se ga udeleži, ne ugotovi, da so bili prvi že v cilju, ko je on bil šele na vrhu ture na pol poti. Ponosen pa je na čas, ki ga je nekoč dosegel na edinem pol maratonu, ki ga je tekmovalno odtekel.

Po specializaciji se vrnejo v blokovsko stanovanje v Novo Gorico in kmalu zatem kupijo zapuščeno hišo sredi gozda na Pečnu nad Kanalom. Tako se jima uresniči večletna želja, da bi zaživela v naravi. S čiščenjem zaraščenega sveta ustvarjata park. Podreta odmrli oreh, iz katerega Primož izoblikuje več objektov. S tem sledi začetni ideji o nekakšni forma vivi sredi urejenega parka po zgledu nekaterih muzejev, ki so ju navdušili na preteklih potovanjih po Evropi (Fondation Maeght – Francija, Kröller-Müller Museum – Nizozemska, Louisiana Museum of Modern Art – Danska). Sčasoma hiša ne pristoji več okolici, zato se odločita za temeljito prenovo. Porušita staro ter zgradita novo. Večletna gradnja upočasni urejanje okolice ter predstavlja stresno obdobje, ko naivna po naravi spoznata več kot 50 boljših in slabših, poštenih in nepoštenih mojstrov. Boljši jima ostajata v lepem spominu, mednje vsekakor sodita lokalna mojstra za vse Miran in Marko. S hišo so na koncu zadovoljni, zaenkrat jim še ne zamaka. Mineva leto dni, ko so se dokončno poslovili od logistične komoditete Nove Gorice ter nezahtevnosti vzdrževanja stanovanja in od jutra do naslednjega jutra začeli uživati v neposrednem stiku z naravo ter ljudmi. Le dan je tu vsaj za dve uri krajši kot v Novi Gorici.

Zdaj se Primož ponovno posveti urejanju okolice. Vsek poti nad strugo potoka pomeni ključni trenutek za nastanek ideje o Parku Pečno. S tem se je pridobilo neposreden dostop s ceste do platoja parka ter hkrati atraktiven zaključek MTB spusta, kar je bil Primožev primarni cilj. Za otvoritev tega odseka si istočasno ob neki drugi priložnosti zamislijo simbolično DH (down hill) tekmo, pretežno po obstoječi pešpoti, na katero se je odzvalo veliko fantov. Žal, so morali tekmo zaradi močnega naliva tik pred zdajci odpovedati, Mitji Madonu pa je takrat z vrha proge še uspelo posneti nekaj odličnih fotografij, med katerimi je ena dobila več nagrad. Dober odziv kolesarjev je Primožu vlil dodaten zagon trasiranja preostalih 600 metrov proge, ob tem pa tudi razmišljanja, kako bi še lahko animirali delček gozda nad naseljem.

Forma viva je bila glede na prej povedano logična prva opcija. Prav tako logična je bila tudi izbira tehnike forma vive glede na tradicijo, ki jo keramika ima v Kanalu. Formo vivo je Primož dojemal kot možnost razširitve že tako bogate dejavnosti Kluba keramikov ter s tem možnost njihove širše prepoznavnosti. O prvi razstavi se dogovorijo na njihovem rednem srečanju, ki je potekalo v parku. Še pred načrtovano razstavo postavijo po obrobju parka keramične moške figurice, ki so sicer bile izdelane za neko drugo priložnost in so park zaznamovala skoraj še bolj kot kasnejša razstava. Ob teh  dveh glavnih vsebinah parka se s prijatelji simpatizerji ideje o Parku Pečno domišljajo še drugih. V projekt so postavili ureditev gozdne učne poti, postavitev ptičjih krmilnic in valilnic, keramične delavnice za slepe in slabovidne, prirejanje  kulturno družabnih srečanj.

Trenutno je v parku postavljena razstava keramike ter speljana MTB proga, ki je sicer funkcionalna, vendar potrebna sprotnih dodatnih izboljšav. Odziv obiskovalcev je, glede na zapisana mnenja na tabli vtisov ter njihovo številčnost, dober in vliva vero, da zastavljena ideja o parku ni tako iluzorna, kakor se včasih Primožu zazdi. Zelo pomemben je zanj dober odziv v samem naselju Pečno, kar daje slutiti, da bi to lahko bil projekt celega naselja. V kratkem načrtujejo ustanovitev društva (konkretno, že obstoječe društvo Ozon s sedežem v Krstenicah naj bi se preoblikovalo v Park Pečno) in s tem nekakšno legalizacijo dejavnosti ter možnost prijave na razpise, kar bi pospešilo ureditev parka in širitev dejavnosti. Park ima možnost teritorialne in vsebinske širitve tudi na bližnje parcele ter s tem prispevati k širitvi turistične ponudbe občine Kanal. Primož si želi, da bi se društvu pridružilo čimveč ljudi z idejami, kako dodatno obogatiti življenje v parku.

Kdor Primoža pozna, ve, da je tankočutna in pronicljiva osebnost z ustvarjalnim nemirom. Prav ta nemir pa  prispeva k idejam, ki jih Primož vztrajno in natančno domisli ter privede do uresničitve. Zato lahko rečemo, da je Primož Kožuh pravi ustvarjalec.