Gozd ni le prijazno domovanje pestre družbe gozdnih prebivalcev, okolje, v katerega se podamo po sprostitev, poduk in gozdne sadeže, ni le varuh podtalnice in občutljivih tal. Je tudi in predvsem vir preživetja in preskrbe z lesom, varuje nas pred plazovi, poplavami in erozijo, zadržuje veter in blaži njegovo moč. Varuje nas pred hrupom, blaži temperaturne razlike in čisti zrak. Zagotovo lahko trdimo, da je varuh našega prostora, zapišejo gozdarji na svoji spletni strani. In če se vanj naselijo še pravljični, skrivnostni varuhi iz samosvojega domišljijskega sveta njihovih avtorjev, je kakor bi se med drevesa, skale, mahove, dupline… naselile drobne civilizacije iz animiranega filma Chrisa Wedgeja. Miniaturna bitjeca, zgnetena iz gline, nastala v rokah sedmih članov Kluba keramikov Kanal, so se sredi letošnjega oktobra udomačila v spokojnosti Parka Pečno in se povezala z njegovo prvinskostjo.

Prva od štirih zgodb v programu EPK

»V letošnjem letu, ko v Parku Pečno, prizorišču, odprtem za vsakogar, beležimo deseto leto srečevanj na različnih dogodkih, ki združujejo umetnost, naravo in trajnostni razvoj v edinstveno doživetje, nas še posebej veseli to, da smo se s posebej pripravljenimi projekti uspeli uvrstiti v uradni program Evropske prestolnice kulture 2025,« poudari Primož Kožuh, gonilna sila društva O.Z.O.N., katero ob finančni podpori občine Kanal skrbi za urejanje Parka Pečno. Do leta 2025 bodo v sklopu programa EPK izvedli še tri umetniško-izobraževalne projekte, tako da se prvi z umestitvijo Varuhov gozda v njihovo naravno okolje ne zaključuje, ampak začenja novo zgodbo, ki jo bodo prav tako spisali skupaj s članicami in člani Kluba keramikov Kanal.

Varuhi gozda, plod raziskovanja in ustvarjanja

Z izobraževalno-umetniškim projektom Varuhi gozda pod vodstvom magistrice kiparstva Nike Šimac, predsednice Kluba keramikov Kanal, so članice in člani Kluba keramikov Kanal začeli septembra. Na tematski kiparski delavnici so pridobili vpogled v zgodovino kiparstva s poudarkom na glini kot ključnem kiparskem materialu ter osvojili ali nadgradili znanje o uporabi glinenega materiala, o tehniki dela in kreativnem izrazu. Spoznavali so značilnosti gline in pomen njene uporabe v kiparstvu, metode in pristope oblikovanja gline in uporabe primernih orodij ter se seznanili z različnimi tehnikami izdelave detajlov, tekstur in obdelave površin. »In današnja predstavitev je plod njihovega raziskovanja in ustvarjanja,« zaključi svoje razmišljanje mentorica Nika Šimac.

Sedem parov rok za devet malih plastik

Prvi varuh gozda, ki se odkrije na vodenem ogledu, je delo Ferda Žorža, ki je skupaj z ženo Darjo zaslužen za vse, kar danes pomeni Klub keramikov Kanal. Izdelal je vitkega škrata z rogovi in velikega detla, ptico, ki skrbi za zdravje gozda. Novorojeni čuvar gozda Robija Prunka radovedno gleda v svet iz jajca, izoblikovanega iz gline, izkopane v Nadiži, Ptičar Anke Barbič pripoveduje: »Ptiči so moja strast. Nekoč sem v gozdu izgubil klobuk, in ko sem ga našel, sem v njem zagledal gnezdo, na mahu pod skalo pa veliko jajce. Le čigavo bi lahko bilo?« Amina Appau svojega varuha skrije v votlino. »Varuh votline je brezčasno povezan z Zemljo,« razloži avtorica, »videti je prijazen in moder in opozarja na pomen ohranjanja naravnih lepot.« Z žakljevino je tako kakor vsi drugi varuhi zakrit tudi varuh Primoža Kožuha. Presenečenje je veliko: odkrije se velik kamen, poimenovan Ivan, z naravno perforacijo, ki spominja na oko in daje kamnu podobo človeka, živali ali kakega drugega bitja. Lahko bi pomirjeni in zadovoljni nadaljevali pot do naslednjega varuha, pa za kamnom skrito glineno očesno zrklo avtor vstavi v naravno očesno votlino – in zadovoljstvo je bolj popolno. Predzadnja se odkrije varuhinja gozda Nade Likar Lazovski. Na skalo je avtorica natančno umestila formo kače, na njeno glavo postavila modro žabico in jo poimenovala Modra kraljica žaba na svoji neslišni kočiji. Zadnja se pokažeta otroka gozda v podobi dveh pravljičnih bitij, nameščenih na drevesni rogovili. Izdelala ju je Katja Prunk in ju opisala kot otroško nagajivi bitji, ki bdita nad svojim kotičkom v gozdu in mimoidočim ponujata darove narave.

Postavitev specifične javne plastike, postavljene v Parku Pečno, je pospremila lična zgibanka, za presenečenje pa je poskrbela še posebna nekeramična »skulptura«, ki jo je ustvaril kuharski mojster Dragi Lazovski: v duhu varuhov gozda je oblikoval užitno varuhinjo v obliki kače in jo v veliko veselje obiskovalcev zavijugal čez mizo. Prvi od štirih projektov, vključenih v uradni program EPK, je tako uspešno ugledal svoj dan.

                                                                                             Iva Sivec