Slovenski in tuji strokovnjaki ter evropska politika poudarjajo potrebo po razvoju strokovne in javne pomoči družinskim oskrbovalcem (tj. svojcem, ki doma oskrbujejo starega človeka). Velika večina ljudi želi do konca življenja živeti doma, kar je v resnici zanje najbolje in za skupnost najceneje. Trenutno sta v domači oskrbi dve tretjini onemoglih starih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Zato je toliko bolj potrebno podpreti svojce, ki zaradi nezadostne pomoči in znanja doživljajo stiske, stres ter imajo duševne in telesne težave.

Zaradi tega ima tečaj za družinske oskrbovalce dva poglavitna cilja. Prvi je dati družinskim oskrbovalcem potrebne informacije in osnovno znanje o komunikaciji, demenci, negi svojca in skrbi za lastno zdravje. Med tečajem udeleženci navežejo stike s strokovnjaki tistih področij, ki so pomembna pri oskrbovanju. Drugi enako pomemben cilj tečaja pa je medsebojno spoznavanje oskrbovalcev ter izmenjava njihovih dobrih izkušenj in vprašanj. Po koncu tečaja se po principu skupine za samopomoč oblikuje klub svojcev, ki oskrbovalcem še naprej nudi medsebojno podporo in izmenjavo dobrih izkušenj.

Tečaj je bil namenjen ljudem, ki doma skrbijo za onemoglega človeka, saj tečaj vsebuje specifična znanja s področja oskrbe, hkrati pa se posveča tudi svojcem, izvajalcem oskrbe, ki s svojo izjemno požrtvovalnostjo (včasih že izgoreli od dolgotrajne težke skrbi za svojce) skrbijo za svoje sorodnike ali prijatelje. 

Na usposabljanjih je bil velik  poudarek na demenci. Veliko je ljudi, ki doma oskrbujejo dementnega človeka. Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, prostorska in časovna orientacija ter sposobnosti govornega izražanja. Število obolelih narašča z njihovo starostjo, zato bi lahko rekli, da je demenca bolezen starosti. Po dostopnih podatkih naj bi pred dopolnjenim 65. letom za demenco obolel 1 odstotek prebivalstva, po 65. letu pa ta odstotek strmo narašča. Po 90. letu naj bi imelo demenco skoraj 60 odstotkov ljudi.  Pomembno je prepoznati to bolezen in bistvenega pomena je kako ravnati z osebo, ki je zbolela.

Ljudje, ki oskrbujejo bolnega človeka doživljajo velike stiske. Neformalni oskrbovalci so slabšega zdravja kot ljudje, ki ne oskrbujejo onemoglega starega človeka, še posebej pogosti so stres, utrujenost, osamljenost in denarne skrbi. Še posebej zahtevno je oskrbovanje dementnih ljudi. Pogosto se počutijo osamljene, preobremenjene, še zlasti kadar sprejemajo pomembne odločitve in nosijo breme njihovih posledic. Pri tem je bistveno, da znajo ti ljudje poskrbeti tudi za svoje zdravje.

Večina ljudi želi do konca življenja živeti v domačem okolju, kjer se najbolje znajdejo in počutijo, zato zanje skrbijo svojci, znanci. Ob tem potrebujejo strokovno in moralno podporo. Ko pa oskrba doma ni več mogoča je dobro poznati različne druge možnosti in pomoči. Na tečaju so udeleženci prejeli informacije osnovne nege osebe na domu, kako komunicirati s starejšim človekom, kaj storiti v različnih situacijah in kam se obrniti, ko oskrba doma ni več mogoča.

Dotaknili smo se tudi procesa minevanja, poslavljanja od življenja in žalovanja. Smrt je v naši družbi povsem tabuizirana. Ko se pogovarjamo o njej, se vedno pogovarjamo zelo stereotipno, nikoli povsem odprto. Izrinili smo jo z našega obzorja. Pomembno je vedeti kako pristopiti k osebi, ki se poslavlja od življenja in kako pristopiti k svojcem, ki žalujejo. In nenazadnje je pomembno se soočiti z neizbežno situacijo, ki prej ali slej sreča vsakega človeka. O minevanju je z nami delila izkušnje ga. Tatjana Fink, vodja Hospica.

Zagotovo pa drži, da je najmočnejši varovalni dejavnik duševnega zdravja kakovostno sožitje v skupnosti, zlasti med najbližjimi. Zato so slabi odnosi, neustrezno komuniciranje in nefunkcionalne socialne mreže eden od najusodnejših dejavnikov tveganja za duševno zdravje. Veliko tveganje pomenita socialna izolacija in osamljenost, ki sta zlasti pogosti med starimi ljudmi.

Poleg strokovnega znanja pa so udeleženci prejeli veliko praktičnega znanja in izkušenj, ki so si jih na srečanjih izmenjavali. In prav te izkušnje in spoznavanje težav drugih ljudi, so obogatile in pomagale vsakemu posamezniku pri reševanju svoje.

Njihovo sodelovanje in anonimna evalvacijska anketa ob koncu tečaja je pokazala, da so bili udeleženci s tečajem zadovoljni. Tisti, ki aktivno oskrbujejo svojce, so veliko pridobili z izmenjavo osebnih izkušenj udeležencev, tisti del udeležencev, ki trenutno aktivno ne oskrbuje, pa si je želel še več predavanj različnih strokovnjakov. Ena izmed udeleženk je napisala: Veliko sem pridobila na tečaju, predvsem kako komunicirati s starejšimi, kje in kako poiskati pomoč, veliko so mi dale medsebojne izkušnje, pogovori, diskusije, kako nuditi prvo pomoč, o demenci, hospic. Vesela sem, da se bodo srečanja nadaljevala v klubu svojcev.

V okviru tečaja se je oblikovala skupina za samopomoč. Na mesečnih srečanjih udeleženci izmenjujejo izkušnje o oskrbovanju starejše ali bolne osebe. Udeleženci se izobražujejo in rešujejo pereča vprašanja ter si tako nudijo prepotrebno socialno oporo.

S tem, ko vstopamo med druge ljudi,  v toliko različnih  odnosov, toliko življenj, tolik različnih usod, nehote ali hote posegamo v njihova življenje in vsi ti ljudje lahko postajajo naši veliki učitelji.

Klara Golja, Vodja projekta NET-Age