Občina Kanal ob Soči, 18.6.2015

V okviru poprojektnih  aktivnosti projekta NET-Age ("Spodbujanje regionalnega socialnega razvoja s poudarkom na pospeševanju mrežnega povezovanja deležnikov s področja institucionalnega varstva in prostovoljnega dela za povečanje inovativnosti pri izvajanju socialno-zdravstvenih storitev za starajoče ljudi") smo organizirali 2. srečanje skupine za samopomoč-neformalni oskrbovalci. Srečanja se je udeležilo dvanajst udeležencev. Skupini se lahko pridruži vsakdo, ki oskrbuje onemoglega svojca, vsakdo ki potrebuje informacije ali kdor si želi pridobivati nova znanja in pomagati drugim. Lepo vabljeni tudi tisti posamezniki, ki imate posebna znanja ali izkušnje in bi jih bili pripravljeni deliti z drugimi.  Udeleženci so prostovoljci. Prostovoljno delo ima velik pomen za razvoj in prihodnost, saj prispeva k razvoju sistema vrednot in solidarnosti. Zagotovo pa marsikateremu uporabniku, ki potrebuje pomoč, olajša življenje. 

Tokratno srečanje je bilo namenjeno pridobivanju in izmenjavi informacij glede različnih dodatkov in storitev do katerih so oskrbovalci bolne, onemogle osebe, upravičeni. Vse informacije je podala socialna delavka Centra za socialno delo Nova Gorica. V diskusiji so bili predloženi problemi s katerimi se udeleženci soočajo in možnosti reševanja le teh. Posebna tema srečanja je bila tudi nasilje; kako postopati v primeru nasilja, koga in kam poklicati. Naslednje srečanje je predvideno septembra in namenjeno izmenjavi znanj in praks ter medsebojnemu povezovanju za bolj učinkovito reševanje problemov.

V nadaljevanju je nanizanih nekaj osnovnih informacij o možnih prejemkih. Vse informacije glede prejemkov je mogoče dobiti na CSD Nova Gorica ali na njihovi spletni strani. Lahko pa se jih pokliče tudi po telefonu.

Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo prejemniki pokojnin in nekateri zavarovanci, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Pridobitev pravice je pogojena z določenim statusom osebe in predhodnim mnenjem izvedenca, da je taki osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin. Prejemka se ne vrača. Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin,…) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Vendar pa je potrebno prejemek vračati. Oprostitev plačila institucionalnega varstva; v primeru, da svojci in uporabnik nimajo dovolj sredstev za plačilo storitev, občina poravna razliko. Vendar je ob dedovanju potrebno ta znesek vrniti. Družinski pomočnik; v skladu z Zakonom o socialnem varstvu ima pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, oseba, ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali oseba za katero komisija za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama,…). Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu. Pogrebnina, posmrtnina; pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) sta od 1. januarja 2014 obliki izredne denarne socialne pomoči. Pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec, otroci in starši). 

Tekst: Klara Golja