V zadnjem obdobju se namreč vrstijo primeri poslancev, občinskih svetnikov in županov, ki naj bi prepisovali magistrske naloge, ponarejali uradne listine in etično sporno ravnali. Ob tem jih protesti državljanov ne spodbudijo k samokritiki. Ne sprašujejo se o tem, kakšno podobo kažejo tistim, ki so jih izvolili. Zaupanje državljanov v izvoljene predstavnike na vseh ravneh je zato močno razmajano. V Skupnosti občin Slovenije so prepričani, da bi ga na lokalni ravni lahko začeli graditi s podpisom Kodeksa ravnanja.

Predlog besedila je Skupnost občin poslala vsem 174 občinam članicam s priporočilom, da ga sprejmejo. Kodeks ravnanja določa pričakovane standarde obnašanja občinskih svetnikov in županov.

Med drugim prepoveduje favoriziranje in izvajanje pooblastil v svojo korist. Določa, da se morajo predstavniki izločiti iz glasovanja o stvareh, pri katerih bi lahko imeli posredno ali neposredno korist. Ne smejo opravljati funkcij, s katerimi bi tako rekoč nadzirali svoje delo kot občinski svetniki in župani. Vzdržati se morajo obnašanj, ki po veljavnem pravu šteje za aktivno ali pasivno podkupovanje. Spoštovati morajo proračunsko disciplino. Ne smejo ovirati izvajanja nadzornih ukrepov. Obvezuje jih, da preprečujejo zaposlovanje na občinski upravi, ki ni osnovano na strokovnih sposobnostih kandidatov. Prav tako promovirajo načela kodeksa v javnosti in se  celovito odzivajo na prošnje medijev glede opravljanja njihovih funkcij. Morebitne kršitve bi obravnavalo v ta namen ustanovljeno častno razsodišče.

Med prvimi so besedilo Kodeksa  obravnavali kanalski občinski svetniki in ga v prvem branju zavrnili s kar dvotretjinsko večino. Po mnenju večine kodeks ni potreben, ker so že ob izvolitvi prisegli, da bodo delovali pošteno, skladno z zakonom in po svoji vesti.

Slavko Jereb (NSi): »Pri potrditvi mandatov občinskih svetnikov smo občinski svetniki zaprisegli, da bomo delovali pošteno, korektno, da bomo delovali in se odločali po lastni vesti. V razpravi sem bil sicer zelo kratek. Povedal sem,da zame velja deset božjih zapovedi, s tem, da jih podpišem s podpisom vesti.«

Ivan Križnič (SLS): »Moje mnenje je, da vsak, ki javni kandidira in je v službi občanov, državljanov Slovenije, mora biti že pri sami kandidaturi, ko se odloča zanjo, odgovoren do svojih volivcev, da bo delal v njihovo prid  ravnal v splošno dobro. Zato mislim, da ni potrebno sprejemati kodeksov, temveč  je potrebno potrkati na svojo vest in odgovorno ravnati.«

Glasovanja se je vzdržala svetnica Mira Bandelj (SD): »Vzdržala sem se zaradi tega, ker nisem dobila pojasnil ali se bo kodeks sprejemalo v celoti oziroma če se bo definiralo, kako se bo sankcioniralo tiste, ki bodo kodeks kršili.  Sicer pa podpiram sprejetje kodeksa, pa tudi ustrezno ukrepanje ob kršitvah, ki pa ga je potrebno natančno opredeliti.«

Svetnike smo vprašali, zakaj se jim ni zdelo vredno podpreti kodeks in tako pokazati občanom, da so se pripravljeni etično vesti. Ne nazadnje ljudje na ulicah govorijo tudi o tem, da se tudi na lokalni ravni politiki ne obnašajo etično. In to dokazuje ponekod tudi praksa.

Jože Valentinčič (SDS): »Ne drži, da smo kodeks kar zavrnili. Rekli smo, da je nepotreben, saj se mora vsak občinski svetnik ob izvolitvi obnašati v skladu s tistim, kar od njega javnost pričakuje.  In če ne ravnaš po svoji veti, ti noben kodeks ne pomaga. Je pa res, da s tem, ko smo rekli, da mi nismo takšni, to ni najboljša popotnica za občane. Saj si lahko ob tem ustvarijo mnenje, da etična pravila za nas veljajo in da lahko delamo, kar hočemo. Vendar to seveda ni res.«

Klemen Stanič (LDS): »Kodeks je napisan v obliki, ki v tem trenutku ni najbolj sprejemljiva za naš občinski svet. Tiste stvari, ki so predpisane, se jih najslajše krši, kar je v zadnjem času v naši družbi tudi najbolj vidno. Na lokalni ravni nimamo tako velikih problemov, povezanih s tem, kot jih imajo nekje drugje.«

Marko Bucik (DeSUS) je na vprašanje, zakaj so glasovali proti kodeksu, odgovoril: »Ker smo vsi kulturni. Ko so nam ljudje dali mandat, so nam tudi zaupali, kako se lahko obnašamo in kako moramo delovati za dobro njih. Pravila ne veljajo nič, če je v duši tiso, kar mora bit.«

Edini glas za kodeks je oddal podžupan Ivan Humar (NSi). Kakor je dejal, je bila njegova odločitev zelo preprosta: »Osebno mislim, da vsi tisti, ki smo izvoljeni, tako na lokalnem ali državnem nivoju, moramo imeti visoka etična in moralna pravila in moramo biti pošteni do volivcev in do javnosti. Sicer pa je potrebno vedeti, da je vsak javni funkcionar izpostavljen tudi raznim pritiskom lobijev, predvsem raznih izvajalcev, projektantov … svoje interese uveljavljati. Če imamo neka pravila zapisana, se jih potem tudi držimo in na tej osnovi potem poskušamo tudi delovat. Glasovanja občinskih svetnikov sicer ne ocenjujem, kot da bi bili naši svetniki na drugi strani  tega. Sem pa bil zelo presenečen ob glasovanju. Z veseljem sem pritisnil številko dve »ZA«, in ko sem videl izid 10 proti, ena za, sem bil še bolj presenečen kot takrat, ko so občinski svetniki zavrnili prvo branje letošnjega proračuna.«

Župan Andrej Maffi je med prvimi predlagal obravnavo etičnega kodeksa, izid glasovanja ob prvem branju pa ga je presenetil: »Ko smo dobili gradivo, se mi je zdela zamisel o kodeksu za izvoljene funkcionarje zelo zanimiva. Še posebej v času, ko se na protestih govori o izvoljenih predstavnikih ljudi. Poleg tega kodeksi niso nič običajnega. Kot zdravstveni delavec sem sprejel zdravstveni kodeks delavcev, trgovci imajo verjetno svojega… Posebej me je presenetilo, da je razprava tekla v čisto drugo smer. Svetniki so se ukvarjali predvsem s sankcijami , mi smo se pa vprašali o prvih členih, ki tako lepo opisujejo naše dolžnosti. To, da se medsebojno primerno obnašamo, da pošteno zastopamo občino, da nismo enostranski. Vedno poudarjam, da je politika v majhnih občinah na zadnjem mestu, na prvem morajo biti interesi občanov. Res je, da so nas občani izvolili in da smo zato vredni zaupanja. Res je tudi, da je kodeks neka mala ustava, v kateri so napisane načelne stvari. Pri Kodeksu ne gre toliko za sankcioniranje, gre za to, da se opredeliš in jasno pokažeš, da se z napisanim strinjaš.«