Iz teh krajev prihajajo pomembna kulturna sporočila, ki jih ne smemo spregledati in jih moramo spoštovati, je v slavostnem govoru dodal predsednik države Danilo Türk: „Ko sem postal predsednik Republike Slovenije, sem bil povabljen v Kanal ob Soči na Kogojeve dneve in sem z veseljem prišel. V teh krajih imam tudi prijatelje, poznam Antona Nanuta, Dominiko Lango in druge, obenem pa seveda zelo cenim Kogojevo glasbo kot delo, ki je izredno pomemben intelektualni prispevek v umetniškem razvoju za Slovenijo kot celoto.“

To pa ni bil njegov prvi obisk naše občine. Prav Kambreško je obiskal že pred tridestimi leti in takrat so si zelo prizadevali, da bi čim bolj razvili kulturne vezi s prebivalci s te strani meje in s Slovenci iz Benečije in Goriške pokrajine. Čeprav začetne občasne prireditve in srečevanja niso imeli zelo široke odmevnosti, so se stiki dejansko začeli obnavljati, je povedal predsendik Türk: „Tako mi je ime Kambreško ostalo v spominu kot simbol skupnega prostora, kot točka, kjer se Slovenci iz teh bližnjih dolin povezujemo in kjer razvijamo to našo skupno, slovensko kulturno identiteto.“

Takšno povezovanje je še posebej pomembno danes, ko meje ni več, je povedal predsednik. Odnose je potrebno razvijati na nov način. Poleg Slovencev iz bližnjih krajev, pa je potrebno vključiti tudi naše sosede, ki govorijo italijansko: „In mislim, da tukaj obstaja kulturni potencial za sodelovanje,  navzlic dejstvu, da geografija teh krajev ni najbolj prijazna in navzlic dejstvu, da imamo tu neko dediščino, ki ni najbolj naklonjena takemu povezovanju. Kakor koli, naša skupna evropska pot v prihodnost zahteva ustvarjanje takih povezav, in mislim da bi bilo dobro, če se Kambreško čim bolj zgodaj postavi na zmeljevid teh povezav kot kraj, od koder prihajajo zanimive kulturne pobude.“

Ob vsem je izrazil razumevanje za trud, ki ga člani Društva Globočak vlagajo v vsakoletna čezmejna srečevanja. Dodal je še, da se je povabilu na Kambreško prav zaradi čezmejnega povezovanja zelo rad odzval: „ Želel bi, da bi ti Dnevi pod Globočakom postali zanimivo kulturno torišče, kot točka in trenutek, ko se kulture zbližujejo in razvijajo. Ne mislimo, da je kultura samo nekaj, kar se dogaja v Ljubljani ali v kakšnih večjih urbanih centrih v Sloveniji. In naš razvoj je v veliki meri odvisen od tega, kako bomo sposobni povsod na Slovenskem kultivirati naše bivanje. Tako da je vsaka iniciativa, ki da nekaj novega, dobrodošla, vaša iniciativa pa še posebej dragocena.“

Župan Andrej Maffi je povedal, da občina že vse od začetka podpira prizadevanja za povezovanje bregov mejne reke Idrije, saj gre utrjevanje odnosov med Slovenci v obeh državah. Obenem pa so kulturni dnevi pomembni tudi, ker na demografskem ogroženem območju preko kulturnih povezav ohranjajo življenje.

Predsednica TRD Globočak, Natalija Melink, je opisala delo društva in njegova prizadevanja, da bi v krajih, kjer je prebivalcev vse manj, organiziralo čim več dejavnosti in ohranjalo žive čezmejne stike na obeh bregovih reke Idrije.

Prvi večer so kulturni program oblikovali otroci KS Kambreško, MePZ Jože Srebrnič Deskle, Trinkov koledar sta v beneškem narečju predstavili Andreina in Lucija Trusgnach, za konec pa je dramska družina F. B. Sedej iz Števerjana odigrala komedijo Limonada Slovenica.

Nedelja se je kot običajno začela z mašo namenjeno spominu brusaču Dominiku Užbetu, ki je dolgo živel in deloval na Kanalskem Kolovratu. Dan se je nadaljeval z etnološko tržnico, na kateri so prikazali kmečka opravila in ročne spretnosti, obiskovalci pa so lahko poskusili tudi volarsko friko. Seveda so brusači iz Rezije brusili tudi nože. V okviru projekta »Življenje ob meji-NIP 2011« so se udeleženci na prvi delavnici lahko naučili kuhati kavo iz kumne, nato pa so pod vodstvom članov Beneškega gledališča spoznavali osnove gledališke igre. Pester kulturni program so za zaključek oblikovali še Folklorna skupina Kal nad Kanalom, Društvo Kraški šopek iz Sežane, Mešani pevski zbor sv. Anton iz Kobarida, slovenski igralec in kantavtor Janez Škof ter Beneško gledališče z gledališko igro Samice. Na prireditvi so sodelovali še Slovensko kulturno društvo Grad iz Trsta, Kulturno društvo Rozojanski dum iz Rezije, Kulturno društvo Kobilja glava iz Benečije ter ŠKT društvo Levpa.

Sicer pa je bila pobudnica Kulturnih dnevov pod Globočakom, namenjenih poglabljanju stikov s Slovenci iz Rezije in Benečije, prva predsednica kambreškega društva Globčak Jožica Strgar. Prireditev je bila najprej tridnevna in se je odvijala po različnih krajih Kanalskega Kolovrata. V zadnjih letih pa so tudi zaradi lažje organizacije v primeru slabega vremena vse dogajanje prenesli na Kambreško in ga strnili na dva dneva.