Zaradi zelo slabega vremena se je celotna prireditev odvijala v domu Mihaela Gabrijelčiča na Srednju.

Spominsko mašo za vse žrtve vojn je daroval vojaški kurat g. Milan Pregelj. Pozdravni nagovor je imel g. Vinko Avsenak. Povedal je, da je bila velika vojna plod nakopičenih napetosti med svetovnimi velesilami. Italija, ki je bila v vojaški navezi z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, je ob izbruhu vojne objavila svojo nevtralnost. Tako je 23. maja 1915 napovedala vojno in že naslednji dan je začelo grmeti orožje ob Soči. Vzpostavila se je 600 km dolga jugozahodna fronta, katere del je bila tudi soška fronta. Uresničile so se preroške besede Simona Gregorčiča: »Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla.« Ne le rdeča barva Soče, tudi okoliške planine so se spremenile v golo pokrajino, na kateri ni rasla več niti trava. Milijoni izstrelkov in kriki umirajočih se niso zarisali samo v to pokrajino, marveč se je vse nasilje, ki je divjalo tukaj, neizbrisno zarisalo v tukajšnje ljudi in v vse nas. Tako je ta vojna terjala strahoten krvni davek.

Omenil je tudi našo domovino in povedal, da je domovina samo ena in naj jo imamo radi in naj prenašamo ljubezen do nje na mlajše rodove.

Na prireditvi so sodelovali še: pevski zbor Dragonarji generala Maistra, trobentač Aljaž Markič, člani Društva Globočak, Franc Jerončič, predstavniki OZVVS Kanal in Goriška brda, Društvo soška fronta, skupina »Plotone Storico Puniti« iz Benečije, Zgodovinsko društvo generala Borojeviča Tolmin, vsi v zgodovinskih uniformah iz prve svetovne vojne.