V petek, 15. novembra 2024, je na slovenskih šolah potekal Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je osrednji dogodek v okviru Dneva slovenske hrane. Obeležile so ga tudi šole na Jesenicah, ekipa Občine Jesenice pa je ob tej priložnosti obiskala Osnovno šolo (OŠ) Toneta Čufarja in OŠ Poldeta Stražišarja.

Na OŠ Toneta Čufarja so učenci dan začeli z zajtrkom v šolski jedilnici, kjer so skupaj z učitelji uživali v kruhu, maslu, medu, mleku in jabolkih. S tem so simbolično prikazali pomen uživanja zdrave in lokalno pridelane hrane.

Podobno vzdušje je vladalo tudi na OŠ Poldeta Stražišarja, kjer so učitelji že dan prej učence povabili, naj zajtrkujejo v šoli namesto doma. Zajtrka se je udeležil tudi župan Peter Bohinec, ki se je z otroki pogovarjal o pomembnosti lokalno pridelane hrane. Učenci so mu med sproščenim klepetom predstavili, kako je sestavljen tradicionalni slovenski zajtrk, ter izrazili veselje nad prihajajočo prenovo kuhinje, kjer se bodo učili kuharskih veščin. Prav tako so z županom poklepetali o božično-novoletnih dogodkih, pri katerih bodo sodelovali.

Učenci obeh šol so bili navdušeni nad okusnim in zdravim zajtrkom. Po obroku so siti in zadovoljni sedli v šolske klopi, pripravljeni na nove izzive.

Osrednji dogodek Dneva slovenske hrane

Tradicionalni slovenski zajtrk je pobuda, ki jo je na tretji petek v novembru uvedel Čebelarski zveza Slovenije in poteka v sodelovanju z več ministrstvi. Projekt opozarja na pomembnost lokalno pridelane hrane, ki je sveža, okusna in bolj trajnostna. Kot navaja Ministrstvo za kmetijstvo, je cilj projekta ozaveščati otroke, mladino in širšo javnost o:

• pomenu rednega zajtrka,
• prednostih lokalnih pridelkov in živil,
• pomenu kmetijstva, čebelarstva ter njihovega vpliva na okolje,
• spodbujanju zdravega načina življenja z redno telesno dejavnostjo.

Sestavine tradicionalnega slovenskega zajtrka

Tradicionalni slovenski zajtrk vključuje kruh, maslo, mleko, med in jabolka ali drugo sezonsko sadje brez dodanega sladkorja. Pomembno je, da so vsa živila pridelana in predelana v Sloveniji. Projekt tako spodbuja lokalne kmetovalce in živilsko industrijo ter krepi zavest o pomenu domače samooskrbe.

Tradicionalni slovenski zajtrk ostaja simbol preprostega, a kakovostnega obroka, ki združuje pomen zdravja, trajnosti in podpore lokalnemu gospodarstvu.