Na prireditvi je župan podelil še štiri priznanja. Plaketi občine Jesenice sta prejela dolgoletna kronistka Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora Štefanija Muhar in Andrej Palovšnik, tajnik ter izjemno dejaven član Farnega kulturnega društva Koroška Bela. Plaketi župana občine Jesenice pa sta šli v roke pisateljici in filmski scenaristki Magdaleni Mariji Cundrič ter Barbari Ravnik, ki je svojo življenjsko in poklicno pot posvetila skrbi za sočloveka, še posebej otrokom in mladim.

Še pred proslavo sta gasilca nagrajenke in nagrajenca z gasilskima voziloma odpeljala v Kosovo graščino. Poseben gost, ki se je pridružil obisku in se udeležil tudi proslave, je bil Ervin Vivoda z Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je pomembno prispeval k uresničevanju prizadevanj Občine Jesenice za povečanje varnosti na območju zemeljskih plazov v zaledju Koroške Bele.

Nagrajenke, nagrajenca in gospoda Vidvodo sta v Kosovi graščini sprejela župan in direktor Gornjesavskega muzeja Aljaž Pogačnik. Skupaj so si ogledali razstavo Mesto rdečega prahu, z glasbeno točko pa jih je razveselila Glasbena šola Jesenice.

Sprejem na Trgu Toneta Čufarja

Po obisku Kosove graščine sta gasilca odpeljala župana, nagrajenke, nagrajenca in Ervina Vivodo na Trg Toneta Čufarja, kjer so jih z udarnimi ritmi pozdravili člani Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora. Slavnostno vzdušje so dopolnili praporščaki jeseniških društev.

Župan je na trgu podelil zahvalo Ervinu Vivodi za zasluge pri izvedbi strokovnih raziskav na območju zemeljskih plazov nad Koroško Belo. Na njegovo pobudo so se začeli postopki za umeščanje in izvedbo zaščitnih ukrepov, s čimer je bistveno prispeval k večji varnosti prebivalk in prebivalcev Koroške Bele.

Zahvalo je prejelo tudi pobrateno nemško mesto Nagold za tesno sodelovanje na številnih področjih, za povezovanje in krepitev pristnih prijateljskih vezi ter za iskreno podporo v pomembnih trenutkih. Listino je prevzel tamkajšnji župan Jürgen Großmann.

Na praznični dan je občina Jesenice pridobila tudi novo pomembno pridobitev – defibrilator. Občini ga je podarilo Društvo za srčno-žilne bolezni (Društvo AED), v uporabo pa ga je predala častna občanka Branka Smole, ki si je dolgo prizadevala, da bi dobil svoje mesto na vhodu gledališke stavbe. Predaje se je udeležil tudi Samo Oblak iz Društva AED.

Slovesnost v Gledališču Toneta Čufarja

Osrednji del slovesnosti, ki jo je z dovršenim izrazjem povezoval Bojan Pogačnik, je bil posvečen nagrajenkam in nagrajencu. Dogodek je bil priložnost, da sta se jima tako župan kot občina Jesenice zahvalila za njihovo predano in zgledno delo, ki prispeva k razvoju ter pozitivni podobi občine. Zahvalo so poleg priznanj in plaket izrazili tudi s posebnimi glasbenimi, plesnimi in igralskimi točkami, ki so odražale dosežke nagrajenk in nagrajenca.

Barbaro Ravnik so presenetili sodelavke in sodelavci iz Osnovne šole Poldeta Stražišarja, ki so s pomočjo kamšibaja predstavili njeno življenjsko zgodbo, osebnostne lastnosti in številne vrline. Magdaleni Mariji Cundrič, ki je bila zaposlena na Gimnaziji Jesenice, sta zapeli dijakinji iz jeseniške gimnazije Ana Marija Poklukar in Eva Tišler, in sicer skladbo The winer takes it all iz muzikala Mamma mia. Štefaniji Muhar so skladbo Amazing grace zaigrali saksofonisti domačega Pihalnega orkestra Jesenice – Kranjska Gora Peter Muhar st., Peter Muhar ml. in Cene Černe. Andreju Palovšniku so člani Farnega kulturnega društva pripravili projekcijo njegovih fotografij in letakov ter tako predstavili njegovo dolgoletno in raznoliko delo na kulturnem področju. Častno občanko Branko Smole so presenetili glasbeniki, glasbenice, pevke, pevci s Puccinijevo arijo iz opere Madame Butterfly ter violinistka Natalija Šimunovič, z odra pa so se ji poklonili tudi drugi kulturniki in kulturnice.

Vrhunec – nastop pevke Mance Izmajlove

Manca Izmajlova je navdušila občinstvo s štirimi skladbami. Njena udeležba ni bila naključna – pred 33 leti je prav na odru Gledališča Toneta Čufarja prvič nastopila na prireditvi Prvi glas Gorenjske, ki sta jo vodila Branka Smole in Bojan Pogačnik.

Največ čustev je vzbudil zadnji nastop Izmajlove. Ob spremljavi violine, ki jo je igral njen soprog Benjamin Izmajlov, je zapela pesem Rdeče drevo. Gre za skladbo iz leta 1972, ki jo je Branka Smole slišala v študentstskih letih, jo ohranila v spominu in jo vedno znova prepevala. Ker pa prijatelji, ki so snovali presenečenje za Branko, nikoli niso slišali originala, so morali vložili veliko truda, da so našli podatke o tej skladbi. Avtorji pesmi so Aleš Ferlež, Elza Budau in Milan Ferlež. Izvajal jo je Ansambel Milana Ferleža, pela pa Majda Jazbec iz Tržiča, sicer članica prve zasedbe Pepel in kri ter tudi prva pevka skupine Magazin. Posebno priredbo za to priložnost pa je napisal Benjamin Izmajlov, ob njej pa je nastopil Brankin sin Lan Dan Kerštanj, šolan baletnik, ki že dolgo ni zaplesal na odru. Točka zato ni ganila zgolj častne občanke, temveč celotno občinstvo in požela dolg aplavz.

Župan Peter Bohinec pa je Branko Smole razveselil s spominsko knjigo z njenimi fotografijami, posvečeno njenim 25 letom vodenja Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Pogled v razvoj in dediščino

Program je vključeval tudi dva filma. Prvi je s fotografijami prikazal investicije na Jesenicah v letih 2023–2025 in utrinke s prireditev Mesec narcis in Jeseniško poletje 2025.

Drugi film je predstavil doslej skriti železarski rov na Stari Savi, novo turistično zanimivost Gornjesavskega muzeja Jesenice. Zgodbo je dopolnil dr. Marko Mugerli v vlogi Lamberta von Pantza, pomembnega strokovnjaka Kranjske industrijske družbe.

Župan Peter Bohinec, direktor muzeja Aljaž Pogačnik in Marko Mugerli so rov tudi simbolično odprli oziroma predali namenu.

Številni tuji gostje

Praznovanja so se udeležile tudi tuje delegacije iz pobratenega nemškega mesta Nagold z županom Jürgenom Großmannom, srbskega Valjeva z namestnikom župana Đorđem Milanovićem ter avstrijskega Šentjakoba v Rožu s podžupanom Karlom Fuggerjem.

Častna občanka: Branka Smole

Branka Smole je s svojim dolgoletnim, vsestranskim in predanim delovanjem pustila izjemen pečat na področju novinarstva, kulture in gledališča ter pomembno prispevala k razvoju kulturnega in družbenega življenja v občini Jesenice.

V šestem razredu osnovne šole se je odločila, da bo svojo poklicno pot posvetila novinarstvu. Pisala je prispevke za časopis Železar in za jeseniški radio ter s svojim zbadljivim in duhovitim pristopom nastopala v domačem okolju – največkrat v okviru nastopov citrarjev, katerih članica je bila več kot deset let. Kot avtorico besedila so jo v osmem razredu kar dvakrat povabili k sodelovanju v satirični televizijski oddaji TV Žehtnik na nacionalni televiziji.

Njena mladost je bila neločljivo prepletena s kulturo. V pevskih zborih je pela že od šestega leta starosti, v dramski skupini na Javorniku je sodelovala od petega razreda osnovne šole, ob tem pa igrala citre in violino, prepevala ter povezovala prireditve. Navduševal jo je tudi šport, predvsem gimnastika in atletika.

Po končani gimnaziji se je vpisala na študij novinarstva. Pomembno strokovno spodbudo in dragoceno izkušnjo ji je pomenilo delo na Radiu Slovenija, kamor jo je že v prvih letih študija napotila dr. Manca Košir. Kot absolventka novinarstva je nato dobila prvo redno zaposlitev na Radiu Triglav, kjer je delala petnajst let, od tega sedem let kot odgovorna urednica. To obdobje je sama opisala kot izjemno ustvarjalno in nepozabno življenjsko izkušnjo.

Poleg dela na radiu se je odlično znašla tudi v vlogi scenaristke, oblikovalke in moderatorke različnih prireditev ter postopoma odkrivala čar odra. Tako so jo leta 2000 njene izkušnje in organizacijske sposobnosti vodile k odločitvi za delo v gledališču. 1. marca 2001 je nastopila svoj prvi mandat direktorice Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Na njeno pobudo so bile izvedene ambientalne uprizoritve, med njimi Čufarjeva drama Polom v opuščenem obratu tovarne na Javorniku, mladinska predstava Srečno, Kekec v dolini Vrat in na Pristavi v Javorniškem Rovtu ter Otok zakladov na bazenu Ukova.

Branka Smole je ves čas svojega delovanja izkazovala tudi poseben posluh za mlade ustvarjalce. Po dvajsetih letih je ponovno obudila lutkarsko skupino, priložnost za ustvarjanje pa so dobile tudi starejše občanke, ki so v okviru gledaliških delavnic uprizorile dve zelo uspešni predstavi.

Po štiridesetih letih delovanja in ustvarjanja se je upokojila pod isto streho, kjer je začela svojo poklicno pot. Za vso ustvarjalnost in predanost Jesenicam si zasluži, da se ji podeli naziv »Častna občanka občine Jesenice«.

Plaketa Občine Jesenice: Štefanija Muhar

Štefanija Muhar že več kot pet desetletij soustvarja kulturno življenje Jesenic. Njeno delo je tesno povezano s Pihalnim orkestrom Jesenice – Kranjska Gora, kjer kot kronistka, urednica, scenaristka in povezovalka programov pomembno prispeva k prepoznavnosti orkestra doma in v tujini. Sodelovala je pri številnih publikacijah, med drugim tudi pri almanahih, ki ohranjajo spomin na dolgoletno godbeno tradicijo. Kot lektorica in urednica je pustila pečat tudi v številnih drugih kulturnih projektih ter s svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju slovenske besede in kulturne dediščine.

Plaketa Občine Jesenice: Andrej Palovšnik

Andrej Palovšnik je z ljubiteljsko kulturo povezan že od mladih let. Dolga leta je deloval kot pevec, danes pa je nepogrešljiv član Farnega kulturnega društva Koroška Bela, kjer kot tajnik skrbi za organizacijsko in vsebinsko delovanje društva. Aktivno sodeluje tudi v gledališki skupini, s katero je ustvaril številne predstave, ter pri pripravi razstav in prireditev. Njegovo delo pogosto poteka v ozadju, vendar je prav zaradi njegove predanosti, odgovornosti in vztrajnosti kulturno življenje na Koroški Beli in v občini Jesenice izjemno bogato in bolj povezano.

Plaketa župana občine Jesenice: Barbara Ravnik

Barbara Ravnik je svojo življenjsko in poklicno pot posvetila delu z otroki in mladimi, zlasti tistimi, ki potrebujejo več razumevanja in podpore. Po izobraževanju na področju zdravstva in pedagogike je svojo pot začela v vrtcu, nato pa jo nadaljevala na Osnovni šoli Poldeta Stražišarja Jesenice, kjer že vrsto let deluje kot učiteljica v prilagojenem programu. S strokovnostjo, toplino in ustvarjalnostjo pomembno prispeva k razvoju učenk in učencev. S številnimi projekti, delavnicami in povezovanjem družin, strokovnjakov ter širše skupnosti spodbuja vključevanje, razumevanje in medsebojno podporo.

Plaketa župana občine Jesenice: Magdalena Marija Cundrič

Magdalena Marija Cundrič je kot dolgoletna profesorica angleškega in nemškega jezika ter ravnateljica Gimnazije Jesenice pomembno zaznamovala izobraževalni in kulturni prostor. Dijake je spodbujala k ustvarjalnosti, kritičnemu razmišljanju ter umetniškemu izražanju. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen literarni opus – od romanov do scenarijev. Za svoj roman Otrok št. 32-G je napisala tudi filmski scenarij in prejel mednarodno priznanje Ardelion, s čimer je pomembno prispevala k prepoznavnosti Jesenic tudi zunaj Slovenije. Še danes ostaja dejavna in družbeno angažirana ustvarjalka.

Županov nagovor

Župan Peter Bohinec je v svojem nagovoru poudaril, da Jesenice ostajajo kraj delavnosti, vztrajnosti in povezovanja, ki svojo prihodnost gradijo na trdnih temeljih preteklosti. Izpostavil je pomembna projekta za občino – gradnjo novega vrtca Julke Pibernik in prenovo prostorov Zdravstvenega doma Jesenice (nove prostore so odprli isti dan, kot je bila občinska proslava), kjer bo deloval Zdravstveno vzgojni center in Center za duševno zdravje otrok.

Med ključnimi investicijami je omenil tudi vlaganja v infrastrukturo, in sicer v vodovodni sistem iz zajetja Završnica ter v sanacijo zemeljskih plazov nad Koroško Belo, ki pomembno prispeva k varnosti prebivalcev. Ob tem se je zahvalil vsem, ki sodelujejo pri uresničevanju teh projektov.

Dotaknil se je tudi izzivov, s katerimi se občina sooča, med drugim vprašanja prihodnosti jeseniške bolnišnice, pri čemer je poudaril jasno zavezo, da si bodo prizadevali za njeno ohranitev. Posebej je izpostavil pomen medsebojne pomoči in sodelovanja, kar se je pokazalo tudi avgusta 2023 ob plazenju nad Koroško Belo, ko so Jesenice prejele podporo pobratenega mesta Nagold.

Ob tem je spomnil na dolgoletne prijateljske vezi z vsemi pobratenimi mesti ter pomen skupnosti, ki jo soustvarjajo številni posamezniki – od učiteljev, zdravstvenih delavcev in gasilcev do kulturnikov, športnikov in prostovoljcev.

Nagovor je sklenil z zahvalo letošnjim nagrajenkam in nagrajencu ter poudarkom, da prav ljudje s svojim delom, predanostjo in sodelovanjem ustvarjajo Jesenice kot kraj priložnosti, solidarnosti in razvoja.