Osvobajajoč odnos se začne pri tebi

Ko pomislimo na odnose, najprej pomislimo na druge: partnerja, starše, otroke, sodelavce. A pogosto pozabimo na najbolj temeljnega – odnos do sebe.

Če ta ni zdrav, bodo tudi vsi drugi odnosi ranjeni.

Odnos do sebe: temelj, ki se ga ne vidi – a se vse čuti

Odnos do sebe ni vedno glasen.
Ni v tem, koliko si govorimo, da smo dobri.
Je v tem, kako se odzovemo, ko naredimo napako.
Je v tem, ali si dovolimo počitek, ko ga telo prosi.
Je v tem, kako se slišimo, ko nas nekaj boli.

Je v načinu, kako si rečemo:
»V redu si. Danes ne gre. In to je v redu.«

Zakaj o odnosu pišem zdaj?

Ker so bili pred kratkim prazniki – čas, ko se pričakuje, da bomo povezani, topli, družinski.
A mnogi so po praznikih ostali z občutkom tihega razočaranja.
Spet stare vloge. Spet stara napetost. Spet občutek, da nismo slišani.

To niso naključni občutki – to so cikli, ki se ponavljajo.
In če jih ne pogledamo – jih bomo znova živeli.

To pišem tudi zato, ker pri svojih coaching strankah znova in znova opažam, kako globoko na njih vplivajo nerazrešeni družinski odnosi.
Kako že ob enem obisku postanemo tisti mali fantek ali deklica, ki ne sme reči ne, ki molči, ki čaka, da mine.
Lahko imamo 40, 50 ali več let – a ta otrok v nas še vedno ne ve, da ima pravico spregovoriti,
da se lahko postavi zase,
da ni dolžan/a biti tihi most med drugimi.

In dokler tega ne ozavestimo – nas bo vsaka praznična miza tiho ranila.

Kako začeti graditi ljubeč odnos do sebe

Nežno, potrpežjivo in časovno neobremenjeno.

Osvobajajoč odnos ni tisti, kjer nas drugi končno razumejo.
Je tisti, kjer mi sami ne zanikamo več svojih občutkov.
Kjer si dovolimo biti človek – ne funkcija.
Kjer si podarimo spoštovanje, ki ga ves čas pričakujemo od drugih.

Zakaj mislimo, da odnos ne deluje – in kaj lahko začnemo prepoznavati

Slab odnos ni vedno posledica “slabih ljudi” – pogosto so v ozadju nevidni vzorci, katere MI nosimo v sebi.
Med najpogostejšimi vzroki so:

• strah pred zavrnitvijo, zaradi katerega molčimo ali se pretirano prilagajamo,

• notranje prepričanje, da nismo dovolj vredni,

• potreba po potrditvi, ki nas oddaljuje od sebe,

• stari naučeni odzivi, ki jih ponavljamo tudi, ko niso več varni ali koristni.

Ko to začnemo prepoznavati, se nekaj premakne.
Lahko se začne nekaj novega – najprej v nas, potem tudi v odnosu.

Vsak odnos se začne – pri tebi

In tudi osvobajajoč odnos se rodi, ko se začneš osvobajati od:

• vloge, ki si jo (nevede) prevzel_a, da bi bil_a sprejeta,

• strahu, da boš zavrnjen_a, če poveš svojo resnico,

• potrebe, da ugajaš v zameno za drobce bližine,

• tišine, ki si jo zamenjal_a za mir – a je pravzaprav potlačeno čutenje.

Prvi koraki so preprosti, a močni:
--> Ustaviti se.
--> Poglobiti dih.
--> Prepoznati: To ni proti meni. To je zame – priložnost, da se vrnem k sebi.

Ko si to dovoliš, postaneš svobodnejši – najprej v sebi, nato tudi v odnosih.

Vedite, da:
Ni vam treba biti popolni, da ste vredni.
Ni vam treba biti glasni, da ste slišani.
Ni vam treba nositi vsega – lahko začnete spuščati.

In ko spustite…
Se zgodi prostor za osvobajajoč odnos.