Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d. d.) je danes, 30. januarja 2020, s turško družbo družbe Cengiz Inşaat Sanayi Ticaret A. S. podpisala pogodbo o zgraditvi druge cevi karavanškega predora. Pogodbena vrednost znaša 98.547.623,89 evra brez DDV oziroma 120.228.101,15 evra z DDV. Pogodba določa, da mora izvajalec kot pogoj za veljavnost pogodbe naročniku dostaviti ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti do 27. februarja letos. S predložitvijo bančne garancije in ostalih zahtevanih dokumentov bodo izpolnjeni pogoji za uvedbo izvajalca v delo in se bo s tem tudi pričela izgradnja druge cevi predora Karavanke. Gradnja predora na avstrijski strani je sicer stekla septembra 2018.

Podatki o drugi predorski cevi

Skupna dolžina druge, vzhodne predorske cevi bo znašala 7.948 metrov, od tega bo slovenska stran do meje z Republiko Avstrijo dolga 3.546 metrov (3.446 metrov podzemne gradnje in 100 metrov galerije). V slovenskem delu predora bo zgrajenih 12 prečnikov, in sicer deset prečnikov za pešce oziroma prečnikov za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika v zgornjem delu predorske cevi. Zgrajene bodo tudi štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,5 metra.

V okviru predora bo izvedeno tudi novo podzemno zajetje karavanške vode ter izvedba dveh odvodnih cevi iz vodnega zajetja do vodovodnega jaška na južnem portalnem območju.

Poleg samega predora bo na slovenski strani v dolžini 620 metrov, med območjem od predorske cevi (galerije) do cestninske postaje Hrušica, dograjena še razširitev avtoceste A2 v štiripasovnico.

Sestavni deli novega smernega vozišča avtoceste bodo tudi naslednji premostitveni in podporni elementi:

• most na avtocesti čez Savo Dolinko v dolžini 165,2 metra,
• nadomestni most na lokalni cesti čez Savo Dolinko v dolžini 30,7 metra,
• začasni most na dovozni cesti do avtocestne baze Hrušica čez Savo Dolinko v dolžini 32,4 metra,
• dve podporna zidova v skupni dolžini 244,5 metra in
• oporni zid v dolžini 48,5 metra.

Na portalnem območju je predvidena delna rušitev obstoječe portalne zgradbe ter dograditev novega dela portalnega objekta z galerijo in ventilatorsko postajo. Poleg tega so na območju portala predvidene cestne ureditve za potrebe interventne službe in zimsko službo ter izvedba pristajališča za helikopterje.

Predvideni terminski plan

Predvideni rok za dokončanje izgradnje predora je 5 let, torej do leta 2025. Z DARS-a so sporočili, da bodo v prvi fazi izvedena vsa potrebna gradbena dela v predoru in nato v naslednji fazi še elektro-strojna oprema predora, za kar bo izveden postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del za celotno predorsko cev. Začetek montaže elektro-strojne opreme je načrtovan deset mesecev pred zaključkom glavnih gradbenih del, po osemmesečni montaži opreme sledita dva meseca za zaključna gradbena dela, ki jih je mogoče opraviti šele po koncu vgraditve elektro-strojne opreme. Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev je načrtovana še predvidoma dvoletna sanacija obstoječe, zahodne cevi predora, za kar bo tudi izveden poseben postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del. Pri izvajanju izkopov za predor, pripadajoče objekte in ureditve bodo nastale določene količine viškov izkopnega materiala, ki bodo odložene na predvidenih lokacijah odlagališč viškov materiala.

Poleg navedenega so predvidene še ureditve cest na območjih lokacij odlagališč viškov materiala, prestavitve komunalno-energetske infrastrukture, ureditev ceste ter izvedba ukrepov ter infrastrukture ob cesti do vodohrana Presušnik, vodnogospodarske ureditve, zadrževalni bazen, čistilni objekti, krajinske ureditve obcestnega prostora in lokacij viškov izkopa itd. V času gradnje in obratovanja je predvidena spremljava vplivov gradnje na okolje.

Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen in predan prometu v začetku junija 1991. Je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor.