Na dogodku bo poudarek na domačih in umetnostnih obrteh, prav tako pa bo na svoj račun prišlo tudi spodbujanje današnjega podjetništva. Semanji dan naj bi povezal kraj in okoliš, saj želijo organizatorji prikazati javnosti, kdo in kaj ustvarja in ohranja tradicionalne veščine ter spodbuja podjetništvo in različne nove ideje. 

V sklopu prireditve se bodo tako predstavila lokalna društva, na ogled bodo predstavitve različnih obrti, kot so pletenje košar, lončarstvo, izdelovanje vozlov, kaligrafija in stiške inicialke, podkovanje konja, gasilske spretnosti, čebelarjenje in klekljanje. Manjši in tudi nekoliko večji otroci se bodo lahko zapeljali z zapravljivčkom ali pa prisluhnili pravljicam pod krošnjami. V sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem, ki deluje v prostorih samostana, si bodo obiskovalci lahko ogledali muzejsko postavitev po znižani ceni. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavni program, v okviru katerega se bodo predstavili folklorna skupina, otroci podružnične šole Stična, Stiški kvartet, Klemen Janežič in drugi. Poskrbljeno bo tudi za prazne želodčke in žejna grla. Na kosilo lahko pridete kar na sejem. Za vas bodo pripravili pravi Stiški nedeljski golaž.

Več o sejmu exaudi oziroma portni nedelji ...

Sejem exaudi so prirejali že od srednjega veka, saj je samostanu pravico do njega podelil že Ulrik III. Spanheimski (1220-1269). Na sejmu, ki je potekal šesto nedeljo po Veliki noči, je namreč tudi samostan lahko prodajal svoje pridelke in izdelke in imel tako od sejma koristi. Pozneje so ljudje raje kot o sejmu exaudi govorili kar o sejmu na portni ponedeljek, saj je samostan že v nedeljo po bogoslužju pri vhodu (porti) obiskovalcem zastonj delil hrano. To je bil tudi razlog, da so se tam ljudje srečavali in sklepali znanstva.

Etnologinja Tanja Tomažič o tem piše: V Stični je bila v 19. stoletju znana tudi tako imenovana portna nedelja, ko se je na stiško žagnanje raztegnil sejem na tri dni, predvsem za drobnico, konje in govedo, zraven pa so prišli še številni kramarji od vsepovsod. Omenjena portna nedelja je bila pomemben dan predvsem za posle in služinčad. Imeli so ga pravico izkoristiti prav v določen namen: za spoznavanje in navezovanje stikov. Menda so si dekleta že pri pogajanju za službo izgovorile prosto portno nedeljo. V tem primeru je stranki pomen žegnanja popolnoma nedvoumno definiran in uveljavljen.