Tako je videti delovni dan žuželk, ki še kako vpliva tudi na življenje človeka. Rastline in njihovi opraševalci so namreč medsebojno vzajemno soodvisni. Rastline, ki potrebujejo opraševalce, del svojih sokov predelajo v hranilni nektar ali medičino, s čimer privabljajo opraševalce.

Cvetlice pa imajo za privabljanje žuželk še dva dodatna aduta v rokavu, in sicer živopisne barve cvetov in omamne vonjave. Čebele seveda niso edini opraševalci, družbo jim delajo še čmrlji, metulji, ptiči, veter ... Drži pa, da so med vsemi naštetimi daleč najbolj učinkovite prav medonosne čebele, ki jih je v naravi tudi največ.

Da bi našle želeno pašo, so čebele razvile zapleten sistem medsebojnega sporazumevanja. Na paši čebele nabirajo sladki nektar (medičino) in cvetni prah, pri tem pa nehote z letanjem s cveta na cvet oprašujejo tudi rastline. Opraševanje rastlin je nujno za človekovo raznoliko prehrano in nadaljnji obstoj raznovrstnega rastlinja v naravi.

Cvetovi so za čebele vir hrane. Informacije o cvetovih so zapisane (podedovane) v čebelah, o njih se učijo preko izkušenj, s pomočjo komunikacije z drugimi člani čebelje družine. Čebele cvetove zaznajo preko vonja, ki ga oddajajo, in barv, zaradi katerih izstopajo od zelenih površin in so dobro vidne. Čebele najbolje vidijo rumeno in modro barvo, ne zaznavajo pa rdeče barve. Tako se morajo naučiti, kje najti cvetove, jih med letom prepoznati ter ločevati med različnimi vrstami cvetlic. Vedeti morajo, kdaj in kako nabrati medičino oz. mano ter sprejeti in izmenjati informacije o paši z drugimi članicami čebelje družine. Cvetove zaznajo s čutili preko vida in vonja.

Več o projektu Štartaj kot čebelar in več izobraževalnih prispevkov si lahko preberete na spletni strani Štartaj kot čebelar.

Vir fotografij: Čebela se predstavi. Učbenik za ljubitelje čebel, Mlaker-Šumenjak, Marija, Založništvo in izdelava – Lukovica : Čebelarska zveza Slovenije, 2017