Občina Ivančna Gorica se je vključila v slovensko in evropsko mrežo starostno prijaznih občin, zaradi česar je lani izpolnilo anketo na temo staranja 1500 občanov (vsak 7. občan). Projekt je tekel pod vodstvom Inštituta Antona Trstenjaka iz Ljubljane. Rezultate ankete je v luči pereče problematike staranja na 3. Konferenci inovativnih lokalnih skupnosti (InLoCom), ki je konec marca potekala v Družbenem centru na Krki, predstavil izredni profesor dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Med drugim je še posebej pohvalil anketarje, ki so bili domačini, laiki na tem področju, a so svoje delo opravili na nivoju profesionalcev, saj je bilo za obdelavo uporabnih dobri dve tretjini odgovorov.

20. stoletje - generacija otrok, 21. stoletje - generacija starih ljudi

Dr. Jože Ramovš je temo z naslovom »Zdravo staranje« začel: »Tema moje predstavitve je vprašanje staranja, v Evropi, v Sloveniji, v Ivančni Gorici v prihodnjih 40-tih letih… Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere. Čez 25 let bo v Sloveniji in vsej Evropi gotovo dvakrat več ljudi kot danes starih nad 60 let…na enega otroka bosta dva stara 60 in več let …srednje generacije bo za tretjino oz. četrtino manj kot danes…«

Razlogi za tako dramatično situacijo so: zmanjševanje rodnosti, pomanjkanje sožitja med generacijami, težko osamosvajanje mladih (problem zaposlitve), srednja generacija hitro odhaja v pokoj, generacije so med seboj slabo povezane in družina v današnjem času težko skrbi za ostarele. Ključ za osamosvajanje mladih in za prijazno staranje starejših ljudi je v srednji generaciji.

Kaj storiti, da bo jutri bolje

Ob tem, da že danes predstavlja 3. generacija ljudi 20 odstotkov prebivalstva v Evropi, si je še kako smiselno postaviti vprašanje: kaj storiti danes, da bo jutri bolje. Dr. Jože Ramovš v odgovor ponuja: gradnja domov za starejše ljudi, aktivno in zdravo staranje ter najpomembnejša novost: nova vzgoja ljudi, ki bo temeljila na novi solidarnosti, katero je družba gospodarskega razcveta, hiper-produkcije, povsem zanemarila. Potrebno bo na novo začeti vzgajati ljudi v starih, klasičnih vrednotah ali kot pravi dr. Ramovš »iste vrednote, druge metode in pristopi«. Te usmeritve bi bilo po njegovem potrebno sprejeti takoj in delati po njih naslednjih 25 let.

Sodobni domovi za stare ljudi naj bi se gradili v domačem okolju. Potrebno je razviti čim boljši servis za pomoč in oskrbo starejših ljudi na domu. Tretja rešitev pa so tako imenovani »mehki programi«, ki nudijo pomoč družini z ostarelimi in bolnimi ljudmi v obliki usposabljanj za oskrbo teh ljudi, ozaveščajo okolje o boleznih, preventivnih programih in podobnem.

Občani Ivančne Gorice bi bili radi na starost doma

Smer razvoja pri reševanju starostne problematike v Občini Ivančna Gorica nakazujejo rezultati ankete. Od 1500 občanov Občine Ivančna Gorica, različnih starosti in spolov,  ki  je sodelovalo v raziskavi, se je med možnostmi za kraj preživljanja starosti kar v 80 odstotkih odločilo, da želijo biti na starost doma. Tudi tisti, ki so se odločili za dom starejših občanov, le-tega želijo v domačem kraju.

Vzgoja za sožitje

»O svojem staranju odloča vsak sam,« pravi dr. Jože Ramovš, pri čemer se je smiselno opreti na tri osnovne stebre: skrb za telesno zdravje, skrb za duševno čilost in skrb za lepo sožitje. Skrb za lepo medčloveško sožitje je temeljni steber. Ob tem, da bi vsi radi imeli dobre odnose z najbližjimi in v sosedstvu ter pošteno sodelovanje z vsemi, pa je skoraj neznano, kako zgraditi ta steber sožitja: poštene, ljubeče odnose med ljudmi. Medtem ko starejši lahko poskrbijo za več in boljšo komunikacijo z mlajšimi generacijami tako, da temu načrtno posvečajo del svojega časa, je mlade potrebno začeti izobraževati za sožitje med generacijami začenši v vrtcu in nadaljevati skozi vse življenje.

Grd pogovor ni nič cenejši od lepega in lepa misel od drugega ne terja nič več časa kot grda. – dr. Jože Ramovš