Turistično društvo Zagredec in vaščani Kitnega Vrha vabijo na 13. občinsko tekmovanje v žetvi pšenice s srpom, ki bo v nedeljo 7. julija 2013 ob 13. uri na Kitnem Vrhu.

Program prireditve:
od 13. do 14. ure - prijava in žrebanje parcel
ob 14. uri - pričetek žetve

V Sloveniji, nekoč zelo poljedelski deželi, so julija in avgusta želi žito s srpom, po čemer so Slovenci poimenovali najtoplejša meseca v letu, mali in veliki srpan. Žetev je bila nekdaj povezana z različnimi šegami, katerih korenine segajo v pogansko preteklost. Med temi so ponekod verjeli, da žanjica ne sme pljuniti v roke, v katerih drži srp, ker bi se s tem zamerila dobrim vilam (žalik ženam), ki naj bi pomagale kmetom pri žetvi.

Pri žetvi so si sosedje pomagali. Zgodaj zjutraj so se žanjice zbrale na njivi in začele žeti. Po navadi so vse žele v eni vrsti in vse delo opravile same s srpi. Požete bilke so zvezale v snope. Moški so zlagali snope na voz in pazili, da se ta ne bi prevrnil, ker bi to pomenilo sramoto za hišo. Na dan žetve so gospodinje pripravile »likof« - bogato pojedino s štruklji, kolači in mesom.

Ko je bila žetev mimo, so snope pšenice sušili v kozolcu do mlačve, pri kateri so si kmetje prav tako med seboj pomagali. Mlatili so s cepci, vrtljivimi dvodelnimi palicami, ki so jih mlatiči vrteli nad snopjem žita in močno udarjali po njem ter tako ločevali zrnje od slame. Ob tem je po vasi odmevala pesem cepcev »pika poka, pika poka…«; cepce so potem zamenjali pajkli. Po končani mlatvi je bilo treba zrno še ločiti od plev in nato še žito odnesti v mlin.

Na žetev po starem na Kitnem Vrhu vabljeni žanjci, žanjice in tudi navijači.

Po končanem tekmovanju sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Za veselo razpoloženje in dobro počutje bodo poskbeli Kitnci.