Kmetijska zadruga Ig, Zadružna zveza Slovenije in ostale kmetijske organizacije, so v ponedeljek, 5. junija v dvorani Doma kulture Ig, predstavile pravno mnenja o ustavnosti in zakonitosti režima Natura 2000 za obdobje 2023-2028 na Ljubljanskem barju. Pravno mnenje, ki ga je pripravil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je predstavil Borut Florjančič iz Zadružne zveze Slovenije. V razpravo so se vključili Roman Žveglič predsednik Kmetijsko gozdarsko zbornice, ter predstavniki ostalih kmetijskih organizacij. V dvorani je bilo prisotnih kar nekaj predstavnikov medijev ter kmetje iz občine Ig ter okoliških občin, ki jih predlagana uredba Natura 2000 na barju omejuje. Razprava je potekala o predstavljenih 11 zahtevah kmetov, na podlagi objavljene Uredbe Natura 2000 in območjem omejitve. Od okrogle mize v mesecu marcu in posredovanih zahtevah, ni Kmetijska zadruga Ig s strani pristojnih ministrstev, prejela nobenega odgovora. V razpravo je bil izzvan tudi direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janez Kastelic, ki je povedal, da dosadanji prostovoljni ukrepi, niso dosegli ciljev. Kmetje so bili ogorčeni nad omejitvami in ukrepi, ki jih pripravljajo naravovarstvene organizacije, katere posledično vplivajo na omejitve kmetovanja. Ob tem pa glasno opozorili, da pri pripravi strategij in določitvi območja, kmetje, kot ključni deležniki in lastniki zemljišč, niso bili vključeni v razpravo. Lani septembra je bil sprejet Strateški načrt, ki je bil brez predhodnega usklajevanje predstavljen deležnikom je povedala Doris Letina. Iz Bruslja je odgovor podal evropski poslanec Franc Bogovič, ki je povedal, da nam Evropska komisija ne določa površin za omejitvene ukrepe, temveč jih določijo domača pristojna ministrstva. Poudaril je, da je uspešno sprejetje zakonodaje in omejitev možno le, če so predhodno pri pripravi dokumentacije v usklajevanje vključeni vsi deležniki. Tako je možno uspešno implementirati nove uredbe. Kar se dogaja na barju in kar izhaja iz naravovarstvene logike, pa je napačni pogled, potrebno je najti dialog in soglasje v prvi vrsti s kmeti, je še povedal Boogovič. 
Modic Jan, mladi prevzemnik kmetije iz občine Ig je povedal, da kmetje ne bodo dovolili, da se uradniki igrajo na naši zemlji. To je zaviranje domačih kmetov in to ne bomo dopustili, je bil jasen.  
Ogorčeni kmetje zahtejo odgovore in upajo, da jih bodo pri nadaljnjih pogajanjih z vlado in ministrstvi, dobili. Pogajanja se bodo nadaljevala 9. junija. Izpostavljen je bil tudi sporen predlog Zakona o zaščiti živali. Robert Božič je opozoril, na dogodek, ki ga je pripravila ena od fakultet UL, in kaže, da se bodo omejitve na barju le še širile in območja povečevala, na 3000 ha in več. Kmetje pa bodo krmo prisiljeni uvažati in kupovati.
Na koncu je bilo povedano, da kmetje ne smejo dovoliti, da so edini krivci za vse nedosežene cilje in ukrepe, ki si jih zastavijo naravovarstvene organizacije. Dovolj je!

Andreja Zdravje